Strehovcu so na ljubljanskem okrajnem sodišču sodili zaradi članka z naslovom Seznam članov abortivnega lobija, podpisanega s psevdonimom, ki je bil leta 2016 objavljen na spletnem portalu 24kul.si. V njem je navedenih 264 oseb in 13 organizacij, ki so podpisali pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk.
Obtožni predlog je Strehovca bremenil, da je kot odgovorni urednik portala odobril objavo članka, v katerem so bili omenjeni podpisniki "žaljivo in posmehljivo označeni kot člani slovenskega abortivnega lobija, ki je odgovoren za splav 350.000 žensk".
A tožilstvo je po poročanju medijev obtožni predlog zoper Zavod za družino in kulturo življenja ter direktorja zavoda Strehovca umaknilo, ker ni uspelo identificirati avtorja spornega članka niti dokazati, da je Strehovec predhodno soglašal z njegovo objavo.
V pisnem odzivu za STA je Strehovec navedel, da umik obtožnega predloga razume kot zmago za zagovornike svobode izražanja in pravice nerojenih otrok. "Prav tako razumem odločitev sodišča kot spodbudo, da v Zavodu za družino in kulturo življenja Kul.si okrepimo prizadevanja za zaščito nerojenih otrok v naši državi," je še sporočil Strehovec, ki se je ob tem zahvalil koordinaciji Mi ne sodimo, mi pomagamo ter drugim organizacijam in posameznikom za podporo.
Na razprave o sovražnem govoru se je danes odzvala komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), ki je, kot med drugim navaja, zainteresirana za razpravo o sovražnem govoru. Med drugim zato, "da se v javnosti izboljša kultura javnih razprav, kritičnega soočanja argumentov in spoštljivega obravnavanja tistih, ki imajo drugačne vrednote in nazore".
Po navedbah predsednika komisije Antona Stresa je namreč raven javnega govorjenja o političnih nasprotnikih, pa tudi o krščanstvu, vlogi Cerkve in dejanski humanistični vsebini krščanskega verovanja, velikokrat "nedopustno nizka, izobrazba in poznavanje zadev površna, pomanjkljiva, enostranska in prežeta z nasprotno ideologijo".
V odzivu, objavljenem na spletni strani SŠK, komisija med drugim navaja še, da želi "del slovenske politike zlorabiti sicer upravičeno nasprotovanje sovražnemu govoru za omejevanje svobode izražanja", kar je po navedbah komisije toliko bolj nesprejemljivo, ker je svoboda misli in izražanja ena najbolj temeljnih človekovih pravic in pogojev za demokratično stanje v državi.
Komisija poziva vse pristojne institucije, da zaščitijo svobodo izražanja in "se zoperstavijo pritiskom tistih družbenih skupin, ki želijo v imenu boja proti sovražnemu govoru ožiti polje javne razprave ter kaznovati tiste, ki imajo pogum izražati prepričanja, drugačna od tistih, ki jih zastopajo centri politične in ideološke moči".
