Ostruh je namestnik generalnega državnega tožilca in vodja oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor. Kot je dejal, je karierni tožilec, je pa pred 25 leti nekaj časa deloval tudi kot preiskovalni in razpravni sodnik.
Pojasnil je, da se je na razpis za člana Sodnega sveta prijavil sam in ni iskal podpore pri drugih organih ali skupinah. Svojo primernost pa med drugim utemeljuje z izkušnjami v Državnotožilskem svetu, kjer je bil v dveh mandatih član, v zadnjem tudi nekaj časa predsednik. "Seveda Sodni svet ni enak organ, ima druge pristojnosti, ampak večina zadev, s katerimi se ukvarja, so zadeve s področja kadrovanja v širšem pomenu besede, to področje pa je meni zelo dobro poznano," je navedel. Ob tem se je zavzel za upoštevanje mnenj predsednikov sodišč pri odločanju o kadrovskih zadevah na Sodnem svetu.
Po Ostruhovem mnenju je tudi nujno spremeniti način imenovanja sodnikov - namesto državnega zbora bi jih moral imenovati predsednik republike na predlog Sodnega sveta ali sam Sodni svet. Posledično bi sprememba morala veljati tudi za imenovanje tožilcev. V povezavi s tem pa se zavzema za triletno preizkusno dobo sodnikov in državnih tožilcev, a bi bilo treba pripraviti kakovostne kriterije za podajo ocene po preizkusni dobi, je opozoril.
Ostruh je tudi pristaš ustanovitve enotnega specializiranega sodišča, tudi zato, da bi bolje razporedili naloge med več sodnikov in bi bilo delovanje sodstva hitrejše in boljše, je dejal.
Prelič pa je redni profesor na mariborski pravni fakulteti, nekaj časa je bil tudi njen dekan. Fakulteta ga je tudi predlagala za člana Sodnega sveta.
Ob predstavitvi je Prelič dejal, da prihaja iz univerzitetnih vrst in nikoli ni delal kot sodnik ali odvetnik. Ima pa pravosodni izpit, s sodniki in sodstvom pa prihaja v stik na različnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Hkrati je že drugi mandat član poravnalnega odbora, ki s sodiščem sodeluje v nepravdnih sodnih postopkih. Prav tako je z vsebinskim delom sodišč seznanjen preko analize sodnih odločb, je navedel.
Izpostavil je, da je neodvisno sodstvo temelj pravne države, pri čemer pa pojma neodvisno ne razume v smislu, da bi moralo biti nedotakljivo in izven strokovne kritike. "Gotovo težave v sodstvu so in prav je, da se o njih razpravlja, tako kot o vseh družbenih problemih, ker se skozi razpravo lahko rešijo. Sem pa prepričan, da mora biti kritika, kadar je potrebna, konstruktivna, kulturna in vodena v nekakšnem akademskem diskurzu. Ne bi pa smela biti vodena s plakati, demonstracijami pred sodnimi poslopji in ne z lepljenjem žaljivih etiket o krivosodju in kar je še tega," je opozoril.
Neodvisnost sodstva se mora po Preličevih besedah kazati zlasti v njegovi neodvisnosti od dnevne politike, zato je v tem smislu podpornik trajnega mandata sodnikov, kakor tudi čim večje stopnje materialne neodvisnosti sodišč. "Kolikor bo v moji moči, bom v to smer deloval kot član Sodnega sveta," je napovedal. Na vprašanje o preizkusni dobi pa je dejal, da ta verjetno ne more škoditi, ko se nekdo izkaže kot ustrezen, pa naj dobi trajen mandat. Vprašanje pa je, kdo mu ga bo podelil, je ob tem dodal in spomnil, da to počne trenutno državni zbor.
Kot je na predstavitvi povedala generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač, je Pahor pri kandidatih izpostavil predvsem njune izkušnje, zaradi katerih izpolnjujeta kriterije in bi lahko pripomogla k delu Sodnega sveta.
Novega člana Sodnega sveta je treba poiskati po odstopu Verice Trstenjak.
