c S
Društvo novinarjev in TI Slovenia pozivata k maksimalni zaščiti žvižgačev 20.02.2019 13:55 Ljubljana, 20. februarja (STA) - Društvo novinarjev Slovenije in Transparency International (TI) Slovenia sta na pravosodno ministrico Andrejo Katič naslovila javno pismo, v katerem sta se tudi v luči priprave evropske direktive o zaščiti žvižgačev zavzela za njihovo maksimalno zaščito. Pozivata tudi k čimprejšnji pripravi in sprejetju zakona, s katerim bi uredili to področje.

Kot so zapisali v javnem pismu, je Evropska komisija po več odmevnih primerih v lanskem letu pripravila predlog direktive o zaščiti žvižgačev, ki bo na evropski ravni zagotovila prepotrebno minimalno zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, ko ti poročajo o kršitvah evropske zakonodaje in drugih spornih ravnanjih. Direktiva je trenutno v usklajevanju znotraj treh evropskih institucij, ki želijo najti kompromis še pred evropskimi volitvami. V Društvu novinarjev Slovenije in Transparency International Slovenia ob tem stališče, ki ga je konec januarja do nekaterih odprtih vprašanj sprejel Evropski svet, ocenjujejo kot korak v napačno smer.

Gre za stališče Evropskega sveta, da je žvižgač upravičen do zaščite le, če najprej izkoristi vse notranje kanale in mehanizme poročanja. Obračanje direktno na medije bi bilo po predlogu Evropskega sveta dovoljeno le v treh primerih, in sicer če po oddaji prijave znotraj podjetja ali za to pristojni instituciji v določenem časovnem okviru ni prišlo do odziva; če je le "malo verjetno, da bo kršitev učinkovito obravnavana" in če "kršitev lahko predstavlja grozečo ali že izraženo nevarnost javnemu interesu" ter če obstaja "veliko tveganje povračilnih ukrepov" ali lahko pride do uničenja dokazov, ker je pristojna institucija povezana s kršiteljem.

Medtem pa se v Društvu novinarjev Slovenije in TI Slovenia, kot so zapisali, skupaj s številnimi evropskimi kolegi zavzemajo za maksimalno zaščito žvižgačev, tudi ko se ti obrnejo neposredno na novinarje, kar se je zgodilo v vseh pomembnih razkritjih zadnjega časa, kot sta na primer Luxleaks ali Panama Papers.

Opozarjajo, da je zaščita tistih, ki se v imenu javnega interesa odločijo spregovoriti o kršitvah in spornih praksah tako v javnih institucijah kot zasebnih podjetjih, ključna za delovanje demokracije ter za učinkovitejše preprečevanje in odkrivanje korupcije.

Prepričani so, da mora direktiva prijavitelju zagotavljati potrebno prožnost, da sam izbere najustreznejši kanal glede na posamezne okoliščine primera. Poleg tega naj omogoča zaščito v primeru javnega razkritja, pri čemer se upoštevajo demokratična načela, kot sta preglednost in odgovornost, ter temeljne pravice, kot sta svoboda izražanja in medijska svoboda.

Omenjeni organizaciji opozarjata, da takšno rešitev že poznajo nekatere evropske države, zato je nesmiselno, da bi direktiva sprejela nižje standarde od že uveljavljenih. In čeprav podpirajo vzpodbujanje notranjega poročanja in poročanja pristojnim institucijam ter vzpostavitev varnih kanalov zanj, opozarjajo, da se morajo žvižgači počutiti varno, tudi ko kot novinarski viri govorijo z mediji. "To je v nespornem javnem interesu. Vsaka druga rešitev bi bila korak nazaj," so zapisali.

Pri tem pravosodno ministrstvo in vlado pozivajo, naj javnosti razkrijeta, za kakšno zaščito žvižgačev se zavzemata. Sami so prepričani, da je treba "odstraniti striktno hierarhijo med kanali, žvižgačem prepustiti odločitev, ali bodo poročali znotraj podjetja ali pristojni instituciji, in zmanjšati ovire za javno poročanje". Takšno stališče pričakujejo tudi od vlade.

Zakonodajalca pa pozivajo k čimprejšnji pripravi in sprejemu samostojnega zakona, s katerim bi se celovito in učinkovito uredilo področje zaščite žvižgačev.