Družinsko sodstvo se bo začelo z novim družinskim zakonikom, ki se začne uporabljati aprila, na novo organizirati in delovati. "Tam vidimo precej tveganj, ker niso vse državne strukture pripravljene na vse, kar bi potrebovali, da bi se ta zadeva 100-odstotno prijela in začela v tem roku nemoteno delovati, je na današnji novinarski konferenci ob začetku sodnega leta opozoril predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Po besedah Končina Peterneljeve jim priprave na začetek uporabe družinskega zakonika otežuje dejstvo, da ne vedo, koliko novih zadev bodo sodišča prejemala. Družinski zakonik namreč uvaja nove institute, ki jih dosedanja ureditev družinskega prava ni poznala. Ker ne vedo, kakšna bo obremenitev, so tudi h kadrovski krepitvi pristopili postopno. Za zdaj so razpisali sedem novih sodniških mest, sodiščem so odobrili dodatnih 36 mest za sodno osebje. Če bodo obremenitve večje, pa bodo odobrili tudi dodatne kadrovske okrepitve sodiščem, je pojasnila.
Dodatna zadrega je, da se šele zdaj sprejema zakon o nepravdnem postopku, ki bo uredil pravila postopka na družinskih sodiščih. Vzpostavljen pa je že sistem varnega elektronskega vročanja pisanj med centri za socialno delo in sodišči.
Med najpomembnejšimi tveganji, ki jih vidijo pred zagonom novega sistema, je Končina Peterneljeva izpostavila pomanjkanje sodnih izvedencev psihološke in psihiatrične stroke, sedanji neživljenjski delovni času centrov za socialno delo ter neusposobljenost sodnih izvršiteljev za zelo specifično in občutljivo dejavnost izvršbe izročitve otroka.
"Analiza družinskih zadev za obdobje zadnjih pet let je med drugim pokazala, da od 20 obstoječih izvedencev za področje psihiatrije in psihologije otrok nove izvedeniške primere dejansko sprejema le 11. Potrebno bo medresorsko sodelovanje za rešitev, da se v Sloveniji zagotovi več kliničnih psihologov in pedopsihiatrov," je opozorila.
Težave se bodo v praksi pokazale tudi zato, ker centri za socialno delo ne delajo v popoldanskem času in med vikendi, nov sistem pa v določenih primerih predvideva ukrepanje v roku 24 ur in ukrepe, ki se izvajajo kadar koli, ne le med tednom v dopoldanskem času. Tak primer je lahko izvajanje stikov med staršem in otrokom pod nadzorom. Trenutna realnost je po besedah Končina Peterneljeve taka, da stike pod nadzorom centri za socialno delo izvajajo le ob sredah med 15. in 18. uro. "To je za starše, ki hodijo v službo, nemogoče," je opozorila.
Družinski sodniki pa bodo potrebovali tudi specializirane izvršitelje. "Včasih je treba poseči v družino tudi, če starš otroka ne izroči drugemu staršu prostovoljno in je treba poskrbeti za izvršbo izročitve otroka. Če do tega pride, je treba zagotoviti strokovno usposobljenega izvršitelja ter doreči, kakšen je najbolj primeren način za to izvedbo, da bodo otroci čim manj prizadeti," je pojasnila.
Še en problem, na katerega opozarjajo sodniki že več let, pa je odločanje o sprejemu na psihiatrično zdravljenje brez privolitve. "Oddelki, kjer sprejemajo te osebe, so prenapolnjeni, stanje tam je nehumano, nevzdržno. Država bo morala nekaj narediti na tem področju," je dejala in poudarila, da so razmere na teh oddelkih take, da bi lahko Slovenijo doletela tudi kakšna obravnava na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Še dve prioriteti sodišč v letošnjem letu pa bosta elektronsko poslovanje ter kazensko pravno področje, je na današnji novinarski konferenci izpostavil Florjančič. Preobremenjenost specializiranih oddelkov sodišč, predvsem ljubljanskega, je že več let težava slovenskega sodstva. Delno rešitev naj bi prinesla novela zakona o kazenskem postopku, ki naj bi predsedniku sodišča dala možnost, da bo vrhovnemu sodišču predlagal predodelitev neke zadeve drugemu sodišču. Kot je danes pojasnil Florjančič, bo senat vrhovnih sodnikov presojal o vsakem primeru posebej in ocenil tudi, ali konkretna zadeva spada v specializirani oddelek ali ne. Bodo pa to možnost lahko uporabili samo za nove zadeve in ne za take, ki že tečejo na sodiščih.
Glede elektronskega poslovanja, ki ga na slovenskih sodiščih aktivno uvajajo, pa je Florjančič poudaril, da je to zahteva današnjega časa. Medtem ko izvršilno področje, zemljiška knjiga in insolvenčno področje že poslujejo elektronsko, še vedno niso informatizirana kazensko, upravno in delovno-socialno področje. Elektronizacija dela sodišč obsega med drugim prehod na elektronski spis pri vročanju pisanj, vabilih na obravnave in vnašanje v spis, je pojasnil predsednik vrhovnega sodišča. Cilj pa je popoln prehod na elektronsko poslovanje do leta 2021.
