Osnutek predloga novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki ga je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v začetku tedna objavilo na portalu eUprava, uvaja nov postopek administrativnega sankcioniranja pravnih oseb, na podlagi katerega bo agencija v enem postopku ugotovila kršitev določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ter pravni osebi za ugotovljeno kršitev izrekla sankcijo.
Namen učinkovitega izvajanja nadzora nad spoštovanjem pravil konkurence je zagotoviti učinkovito konkurenco med podjetji in tako omogočiti uresničevanje potenciala notranjega trga in ustvariti prave pogoje za trajnostno gospodarsko rast, so spomnili na ministrstvu. A veljavni zakon agenciji nalaga dvojnost postopkov - upravnega in prekrškovnega -, kar jo ovira pri učinkovitem sankcioniranju podjetij, ki kršijo pravila konkurenčnega prava.
Dvojnost postopkov pomeni tudi dvojno breme za podjetja, ki so stranke v postopku pred agencijo, je gospodarsko ministrstvo zapisalo v osnutek novele zakona.
Z novelo zakona naj bi postopek sankcioniranja pravnih oseb zaradi kršitev pravil konkurenčnega prava poenostavili. S tem namenom se predlaga enoten postopek, v katerem bo agencija ugotavljala obstoj kršitev konkurenčnega prava ter v primeru ugotovitve kršitev v istem postopku pravni osebi tudi naložila sankcijo. Najvišja dopustna denarna kazen ostaja nespremenjena, to je pri 10 odstotkih letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.
Da bo agencija lahko učinkovito odkrivala kršitve pravil konkurenčnega prava, pa ji morajo biti zagotovljena ustrezna preiskovalna sredstva. Veljavni zakon ji že omogoča zbiranje podatkov na podlagi zahteve in opravljanje preiskave, kar pa ne zadošča za učinkovito izvajanje njenih pristojnosti. Zato na ministrstvu predlagajo, da se preiskovalne metode agencije dopolnijo.
V primeru, ko pridobi odredbo sodišča za preiskavo, tako agenciji ne bo treba izdati še sklepa o uvedbi postopka. Poleg tega bi se podaljšal rok, v katerem sodnik odloča o predlogu za preiskavo, če se sodnik ne bi strinjal s predlogom za uvedbo, bi se lahko agencija pritožila, pred izdajo sklepa o uvedbi postopka pa bo lahko zbirala tudi ustna pojasnila glede predmeta ali namena nadzora.
Prav tako na ministrstvu predlagajo nekatere spremembe glede postopka presoje koncentracij podjetij. Ker nekatere koncentracije nimajo oz. imajo le minimalen vpliv na učinkovito konkurenco na upoštevnih trgih, naj bi imela agencija po novem možnost, da te koncentracije presoja v poenostavljenem postopku.
S poenostavljenim postopkom priglasitve koncentracije želi ministrstvo skrajšati postopke, ki verjetno niso sporni z vidika konkurence, hkrati pa agenciji omogočiti, da se lahko učinkoviteje posveti zahtevnim primerom koncentracije. Prav tako bi možnost priglasitve koncentracije v poenostavljenem postopku pomenila manjše administrativno breme za podjetja, ki priglasijo koncentracijo.
Potem ko je upravno sodišče lani spomladi presodilo, da je bil postopek imenovanja direktorja agencije Andreja Matvoza nezakonit, ta pa kljub pozivu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška ni odstopil, saj da zakonskih razlogov za razrešitev ni, je ministrstvo v osnutek novele zakona zapisalo še eno možnost razrešitve direktorja agencije. Direktorja bo mogoče po novem predčasno razrešiti tudi v primeru, da bo s pravnomočno sodno odločbo po imenovanju ugotovljena nezakonitost javnega natečaja ali izbirnega postopka oz. če ni izpolnjeval pogojev za imenovanje.
