Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti se je namreč danes seznanila z akcijski načrtom medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2019-2020, ki ga je v začetku januarja potrdila vlada. Po mnenju predsednice komisije Eve Irgl (SDS) gre za eno bolj perečih problematik, saj je trgovina z ljudmi druga najbolj donosna dejavnost organiziranega kriminala, takoj za trgovino z drogami.
Predstavnica društva Ključ, ki se ukvarja z reintegracijo žrtev, Polona Kovač, je opozorila, da področje reintegracije v Sloveniji ni povsem urejeno, ker so vse pravice žrtve, vključno z zdravstveno oskrbo, vezane na čas trajanja statusa žrtve, ta pa na čas, ko trajajo uradni postopki. "Ko so ti postopki zaključeni, se oseba znajde nekje v zraku," je opozorila. Po njenih podatkih sicer pomoč pri reintegraciji letno prejme okoli pet oseb.
Tudi poslanka Nataša Sukič (Levica) meni, da reintegracije žrtev trgovine z ljudmi ne izvajajo, kot bi bilo treba. S tem se v glavnem ukvarjajo nevladne organizacije, pogosto brez podpore ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za delo, je dejala. Opozorila je tudi, da je v zvezi s trgovino z ljudmi vloženih zelo malo obtožnic.
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Melita Šinkovec je dejala, da se nizkega števila obtožb zavedajo, a je opozorila, da je celotna problematika zelo kompleksna. "Postopki so namreč dolgotrajni in težavni za dokazovanje, posebej ker se mora žrtev znova izpostavljati," je povedala.
Irglova pa je postregla s podatki poročila medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, ki kažejo, da je bilo v letu 2017 na tem področju pet preiskav, na koncu pa podanih sedem obtožb zoper 21 fizičnih oseb. Od teh jih je bilo na prvi stopnji obsojenih 10.
Šinkovčeva sicer pričakuje, da bo k bistveno boljšim rezultatom pri reintegraciji žrtev trgovine z ljudmi in pregonu tistih, ki jo zakrivijo, pripomogel akcijski načrt, s katerim se je danes seznanila komisija.
Dokument po njenih besedah predstavlja nadaljevanje že utečenih projektov, pa tudi nekatere nove aktivnosti, ki so plod minulih izkušenj in novih idej. Med drugim vključuje načrt, kako uresničiti priporočila nadzorstvenega mehanizma GRETA v drugem krogu ocenjevanja za Slovenijo.
Kljub temu, da dokument že predvideva uresničitev priporočil GRETA, je komisija danes na predlog Meire Hot (SD) sprejela še dodaten sklep, s katerim je komisija vlado pozvala k implementaciji priporočil.
