Do zapleta je namreč prišlo v Občini Medvode, kjer so od informacijskega pooblaščenca prejeli zapisnik o ogledu spletnih strani in zavarovanju dokazov. Ta je obravnaval objavo posnetkov sej občinskega sveta na spletni strani Občine Medvode. Iz zapisnika je po njihovih navedbah razvidno, da poslovnik občinskega sveta ne vsebuje zadostne pravne podlage za javno objavo posnetka seje.
Pred sejo občinskega sveta, ki je potekala 30. januarja, so zato vsem svetnikom v podpis predložili izjave glede obdelave njihovih osebnih podatkov in seznanitev s snemanjem ter namenom predvajanja in objave posnetka na spletni strani občine. Ker izjave niso podpisali vsi svetniki, eden je namreč ni, so se odločili, da posnetka zadnje seje ne bodo javno objavili.
Prav tako ne bodo objavljali posnetkov naslednjih sej, dokler ne bodo spremenili poslovnika občinskega sveta. V njem bodo, kot so pojasnili za STA, opredelil namen snemanja sej ter konkretno določili, kje in koliko časa se lahko hranijo posnetki.
Seje občinskega sveta sicer vse od ustanovitve občine snema in predvaja lokalna Televizija Medvode, ki je skrbela tudi za javno objavo posnetka na spletu. V občini obžalujejo, da je prišlo do te situacije, saj se, kot so zapisali v sporočilu za javnost, ne morejo strinjati s tem, da pravica do varovanja osebnih podatkov demokratično izvoljenih predstavnikov občanov prevlada nad pravico do informiranja javnosti.
Na očitke o omejevanju svobode medijev pri poročanju z javnih sej občinskih svetov se je odzval informacijski pooblaščenec. Kot so pri pooblaščencu zapisali v sporočilu za javnost, svobodo izražanja in medijskega poročanja tudi po novi evropski ureditvi varstva podatkov urejata slovenska ustava in zakon o medijih in glede tega ni prav nobenih sprememb. Poročanje medijev s sej organov, ki so odprte za javnost, je torej vedno dovoljeno ob upoštevanju veljavnih predpisov in aktov vsakega organa.
Obenem pa opozarjajo, da če medij nastopa v vlogi podjetja, ki naročnikom (tudi občinam) ponuja storitev snemanja, pa veljajo tudi zanje povsem enaka pravila po 28. členu splošne uredbe o varstvu podatkov.
Za snemanje, ki ga izvajajo novinarji za namene medijskega poročanja, se uporablja zakon o medijih, ki novinarjem daje več pravic pri poročanju o pomembnih dogodkih. Glede na vsebino seje pa mora upoštevati ureditev, ki jo za medijsko poročanje predvidevajo akti tega organa ter pravice posameznikov glede pričakovane zasebnosti. Informacijski pooblaščenec zato svetuje, da se v poslovniku ali drugem aktu občine podrobneje uredi tudi možnost medijskega snemanja sej.
Kadar pa mediji nastopajo tudi kot pogodbeni obdelovalci, ki po naročilu in navodilu določenega organa izvajajo snemanje njegovih sej, veljajo zanje v tem delu enaka pravila kot za vsa druga podjetja - pogodbene obdelovalce s tovrstno dejavnostjo. To pomeni, da so v tem primeru mediji, enako kot druga podjetja, vezani na navodila naročnika, za katerega izvajajo snemanje in na namen ter pravno podlago, ki velja za naročnika.
V primeru pogodbene obdelave morata naročnik, upravljavec osebnih podatkov, in pogodbeni obdelovalec medsebojno razmerje ustrezno pisno urediti, opozarja informacijski pooblaščenec. Ker ni dvoma, da snemanje pomeni poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov, takšen poseg pa ni dopusten brez pravnega temelja, so občine ali drugi organi kot upravljavci svojih zbirk posnetkov zavezani takšno zbirko varovati in z njo ravnati v skladu z določili splošne uredbe o varstvu podatkov, so še pojasnili.
