c S
Odsotnost socialnega dialoga s sindikatom Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij 31.01.2019 09:02 Ljubljana, 31. januarja (STA) - Člani konference Sindikata državnih organov Slovenije oz. konference sindikata Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij bodo danes na novinarski konferenci spregovorili o kadrovski problematiki in varnosti v slovenskih zaporih. Direktor uprave Jože Podržaj je izrazil razočaranje nad "odsotnostjo socialnega dialoga" s sindikatom.

Socialnega dialoga s konferenco Sindikata državnih organov Slovenije ni, pravi Podržaj, ki je nad ravnanjem predsednika sindikata Frančiška Verka razočaran. Po njegovih besedah se Verk "popolnoma izogiba" direktni komunikaciji z Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcije. Neuspešen je bil tudi poskus posredovanja predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič.

Glede na to, da socialni dialog v posameznih zavodih sicer teče normalno, Podržaj kot problematično vidi predvsem "držo predsednika sindikata, ki z odklanjanjem socialnega dialoga otežuje reševanje aktualnih problemov zaposlenih in zaporskega sistema. Prav zato je na konferenco sindikata posredoval uradni predlog, naj na današnji seji obravnavajo tudi ravnanje njihovega predsednika. Kot je poudaril, z drugim reprezentativnim sindikatom dialog teče. "Morda se o vsem ne strinjamo, se pa pogovarjamo in iščemo možnosti, kako zadeve rešiti," je dodal.

Podržaj težav s kadri in posledično oteženega opravljanja varnostnih nalog v slovenskih zaporih ne zanika. Kot je dejal, za težave v zaporskem sistemu vedo že 10 ali 15 let in so nanje ves čas opozarjali tako ministri kot on in njegovi predhodniki na čelu uprave. Čeprav je bil pobeg iz koprskega zapora neugoden dogodek, Podržaj priznava, da je pravzaprav pripomogel, da se bo kakšna zadeva morda začela tudi hitreje reševati.

"Včasih je bilo delo paznika oz. danes pravosodnega policista drugače cenjeno. Takrat je bila čast, da si dobil službo v zaporu, saj so bile plače višje kot v primerljivih poklicih, zaposleni so imeli tudi benificirano delovno dobo," pravi Podržaj, ki v zaporskem sistemu dela že več kot 30 let.

Zaposlenih v zaporih je premalo in so slabo plačani, v primerjavi s pogoji dela pred 20 leti so tudi preobremenjeni. "Ker smo spoštovanju človekovih pravic zaprtih oseb ter zaposlenih in spoštovanju zakonodaje dali veliko večji pomen, je tudi poklic pravosodnega policista postal bistveno zahtevnejši," je pojasnil.

"To je razlog za preobremenjenost zaposlenih, za njihovo nezadovoljstvo in izgorelost. Njihovo počutje pa neposredno vpliva tudi na počutje zaprtih oseb. Naj si bo zapor ali banka, če se uslužbenec slabo počuti, se bo to poznalo na njegovem odnosu do strank. In če se težave vlečejo na daljši rok, pridemo do takega rezultata," je dejal Podržaj.

Kot je poudaril, to razumejo in se o tem pogovarjajo. Pravi problem vidi v tem, da "se tovrstna stanja zlorabljajo za neke druge potrebe, ki nimajo nobene povezave s skrbjo za počutje zaposlenih".

Tako je tudi v primeru pobega iz koprskega zapora: nezadovoljstvo s slabimi pogoji dela ne more biti opravičilo za to, da posamezniki svojega dela niso opravili dobro, je ponovil.

"Nekateri zaposleni so sicer pričakovali, da bova z direktorjem koprskega zavoda Valentinčičem vse pokrila, prevzela vso odgovornost in jih brezpogojno zaščitila. A pričakovanja, da bo šef prevzel vso odgovornost, tudi za tisto, kar je nek posameznik naredil narobe, so nerealna," je poudaril v pogovoru za STA, v katerem je spregovoril tudi o načrtih za gradnjo novih zaporov, kadrovskih potrebah in zahtevah ter položaju zapornikov in paznikov. Celoten pogovor bo STA objavila predvidoma v soboto.