Očitke, da je evropski naložbeni program bolj naklonjen velikim državam z velikimi projekti, je nedavno v Bruslju izpostavil tudi slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj. Ob tem je poudaril željo, da bi bilo v novem naložbenem programu InvestEU v okviru večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021-2027 več poudarka namenjenega majhnim državam.
Sklad Efsi je bil ustanovljen leta 2015 kot del naložbenega načrta za Evropo, znanega tudi kot Junckerjev načrt. Cilj je bil odpraviti naložbeno vrzel, nastalo po finančni in gospodarski krizi, ki je izbruhnila po zlomu ameriške investicijske banke Lehman Brothers konec leta 2008.
Prvotna namera je bila, da bi Evropska investicijska banka (EIB) s 16 milijardami evrov proračunskega jamstva EU in petimi milijardami evrov lastnih sredstev zagotovila okoli 61 milijard evrov financiranja, s čimer naj bi do julija 2018 spodbudila dodatnih 315 milijard evrov strateških naložb.
Efsi je bil sicer uspešen pri zbiranju finančnih sredstev, toda zneski privabljenih naložb so morda precenjeni, še izpostavljajo revizorji, ki dvomijo o sporočeni oceni dodatno privabljenih naložb v vrednosti 335 milijard evrov. V nekaterih primerih je bilo namreč po njihovi oceni precenjeno, koliko je podpora Efsi dejansko spodbudila dodatne naložbe v realno gospodarstvo.
Ugotavljajo tudi, da je bil del sredstev namenjen projektom, ki bi lahko pridobili druge vire javnega ali zasebnega financiranja, čeprav pod drugimi pogoji. Nosilci projektov so po navedbah revizorjev dajali prednost skladu Efsi, saj je bilo to bodisi ceneje ali je zagotavljalo daljše obdobje odplačevanja.
"Sklad Efsi slovi kot eden vodilnih programov EU, zato je še toliko bolj pomembno, da so vse trditve o njegovi uspešnosti zasnovane na trdnih temeljih," je poudaril član Evropskega računskega sodišča Leo Brincat, pristojen za poročilo.
Predsednik Evropske investicijske banke (EIB) Werner Hoyer je danes v Bruslju kritike revizorjev glede neustrezne geografske porazdelitve odločno zavrnil kot "predsodek" in "popoln nesmisel". Izpostavil je tudi, da so glavne prejemnice glede na delež BDP Grčija, Estonija, Portugalska, Španija in Litva.
Ugotovitve revizorjev so odločno zavrnili tudi v Evropski komisiji. Kot menijo, poročilo sodišča ne kaže celotne slike, metoda izračunavanja pa je uveljavljena in spoštovana, so izpostavili. Poleg tega so presenečeni nad negativnim poročanjem o tem simboličnem programu, je poudarila govorka komisije Annika Breidthardt.
Slovenija je sicer po deležu spodbujenih naložb v okviru sklada Efsi v BDP na 13. mestu v EU. EIB je odobrila za 161 milijonov evrov financiranja, kar naj bi spodbudilo za 927 milijonov evrov naložb, kažejo podatki na spletnih straneh Evropske komisije.
