Portal Pod črto poroča, da so v nadzoru nad hranjenjem profilov DNK posameznikov v bazi nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) ugotovili, da policijska baza vsebuje kar 6001 profilov DNK, za katere policija ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo o odvzemu in hrambi profila v policijskih bazah. Policija je zato vseh 6001 profilov že izbrisala iz svoje baze. Sodeč po sicer nekoliko nejasnih odgovorih, ki so jih prejeli, pa na omenjenem portalu sklepajo, da so zaradi ugotovljenih napak 21. januarja letos zamenjali direktorja NFL Dorijana Keržana.
Na policiji na vprašanje STA o zamenjavi direktorja neposredno niso odgovorili. Zapisali so zgolj, da je bila kadrovska sprememba v vodstvu NFL "sprejeta zaradi boljše organizacije in povečanja učinkovitosti dela". Na spletni strani NFL pa je kot v. d. direktorja naveden Gorazd Pezdir.
Na policiji so sicer za STA pojasnili, da je nadzor nad delom policije v zvezi z ravnanjem s podatki o biometričnih značilnostih oseb, ki jim je bil odvzet vzorec DNK, lani poleti izvedel direktorat za policijo in druge varnostne naloge pri ministrstvu za notranje zadeve. Nadzor je pokazal, da "policija evidence DNK ne vodi v skladu z določili zakona o nalogah in pooblastilih policije o hrambi podatkov, saj informacijski sistem policije ni bil pravočasno prilagojen zakonskim spremembam".
Ugotovili so namreč, da je policija v evidenci še vedno hranila tudi profile, pri katerih ni bila zabeležena pravna podlaga, na podlagi katere so bili odvzeti vzorci in na podlagi katerih je profile odvzetih vzorcev DNK hranila v evidenci. Kot so ugotovili, je šlo največkrat za vzorce DNK, ki so bili odvzeti ob vzpostavitvi evidence leta 2001.
Pri tem pa na policiji poudarjajo, da je policija takrat vse vzorce odvzela in hranila v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, ki pa ni določala, da je treba v evidenco vpisati tudi razlog odvzema vzorca DNK. Zakonodajalec je namreč šele leta 2003 določil, da mora evidenca preiskav DNK poleg skupnih osebnih podatkov vsebovati tudi podatke o kraju, času in razlogu odvzema vzorca DNK.
"Tako se je s spremembo policijske zakonodaje spreminjala tudi vsebina evidence preiskav DNK, policija pa zaradi kadrovskih in tehničnih težav ni uspela pravočasno uskladiti hrambe podatkov, ki so bili sicer prej hranjeni pravilno oziroma v skladu s takrat veljavno zakonodajo," so še pojasnili in dodali, da so profile, katerih nadrejenih dogodkov policija ni uspela identificirati, 20. decembra lani izbrisali iz evidence.
Po navedbah portala Pod črto se je nadzor začel po njihovih objavah. Maja lani so poročali o primeru posilstva, v katerem je policija s pomočjo DNK sledi na žrtvi najprej uspela odkriti storilca. Nato pa je zaradi napak pri hranjenju storilčevega profila DNK v policijski bazi postopek na sodišču padel. Moški, ki naj bi posilstvo storil leta 2014, je bil tako marca 2018 oproščen vseh obtožb.
Policija mora namreč za vsak profil DNK v svojih bazah hraniti dokumentacijo, ki dokazuje, da je bil profil DNK vzet zakonito in da je tudi hranjen v skladu z zakoni. To dokumentacijo pa je v primeru domnevnega storilca opisanega posilstva policija izgubila. DNK mu je vzela že leta 2001. Zaradi pomanjkanja dokumentacije pa sodišču ni mogla povedati niti tega, v zvezi s katerim kaznivim dejanjem mu je leta 2001 vzela DNK in nato shranila njegov profil v svojo bazo.
Primer posilstva pa po navedbah omenjenega portala ni edini, ki je na sodišču na koncu padel zaradi napak pri shranjevanju profilov DNK v policijskih bazah. Zaradi teh napak je bil na vrhovnem sodišču oproščen tudi domnevni storilec napada z ročno bombo na kranjsko policijsko postajo leta 2009. Za čas, ki ga je zaradi napada že prebil v zaporu, je na koncu od države dobil celo 46.000 evrov odškodnine, še piše portal.
