"Slovenija je v letu 2018 dosegla 36. mesto (od 180) in 60 točk, kar je pričakovan rezultat, saj se je Slovenija v zadnjih letih redno uvrščala okoli 35. mesta in dosegala med 57 in 61 točk," so zapisali na ministrstvu za pravosodje.
Obenem so opozorili, da gre pri indeksu zaznave korupcije za t. i. "percepcijski" indeks, ki odraža mnenje ljudi, ki so odgovarjali za namen priprave indeksa. Kot takšen pa po mnenju ministrstva bolj kaže na zaupanje oz. pomanjkanje zaupanja v delovanje institucij pravne države na področju boja proti korupciji (Komisije za preprečevanje korupcije, tožilstva in sodstva), kot pa na dejansko stanje preprečevanja korupcije v Sloveniji.
Glede na omenjeno in na metodologijo priprave indeksa po navedbah ministrstva ni mogoče opredeliti neposredne povezave oz. neposrednega učinka posameznih dejavnikov, kot so trajanje postopka sprejemanja novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali nesprejetje kodeksa etike za poslance.
Transparency International je namreč ob objavi indeksa ob ugotovitvi, da Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu zaznave korupcije, kot vzroke za poslabšanje izpostavil predvsem počasnost pri sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, DZ pa tudi še ni sprejel etičnega kodeksa za poslance in poslanke. Da je za napredek nujna učinkovita zakonska ureditev področja preprečevanja korupcije, menijo tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Na ministrstvu so pojasnili, da je predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije trenutno v strokovnem usklajevanju, v prihodnjih tednih ga bodo posredovali v medresorsko usklajevanje in ga predvidoma v prvi polovici leta predložili v vladno obravnavo. Pripravili pa so tudi predlog novele zakona o kazenskem postopku, katere namen je prav tako zagotavljanje ustreznejših procesnih orodij za pregon korupcijskih kaznivih dejanj.
Na ministrstvu so še poudarili, da podpirajo prizadevanja za osveščanje in preventivno delovanje na področju preprečevanja korupcije, in sicer tako aktivnosti in ukrepe pristojnih organov (na primer KPK, komisije za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu in Sodnem svetu) in nevladnih organizacij, kot tudi ukrepe za pregon korupcijskih kaznivih dejanj.
