Na voljo so osnovni podatki o nevladni organizaciji, podatki o področjih, na katerih ima nevladna organizacija podeljen status delovanja v javnem interesu, in datumi o podelitvi oziroma odvzemu statusa. Prav tako so v evidenci številke in datumi pravnih aktov ali drugih pravnih podlag ter podatki o pristojnem ministrstvu.
Kot so na Ajpesu objavili na svoji spletni strani, je evidenca namenjena vpisu in javni objavi pravno pomembnih podatkov o nevladnih organizacijah v javnem interesu. Ajpes jo vodi v elektronski obliki na podlagi podatkov ministrstev, pristojnih za podelitev in odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu. Ta so tudi odgovorna za ažurnost in celovitost podatkov in imajo pooblastila za redno posodabljanje podatkov v evidenci.
Nevladna organizacija lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, denimo na področju kulture ali prehrane, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev oziroma članov in je splošno koristno. Vlogo za pridobitev statusa poda pri ministrstvu, pristojnem za podelitev tega statusa, določa zakon o nevladnih organizacijah, ki ga je DZ sprejel marca 2018.
Z začetkom letošnjega leta se je začel uporabljati tudi del zakona, ki opredeljuje proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij. Kot viri za financiranje sklada so določena sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonodajo lahko.
Vlada, ki je pripravila zakon, želi okrepiti področje nevladnega sektorja. Delež zaposlenih v njem v Sloveniji znaša manj kot odstotek vseh zaposlenih, medtem ko v najbolj razvitih evropskih družbah ta delež presega pet in v nekaterih celo sedem odstotkov vseh zaposlenih.
