Za poročilo Fajonove je glasovalo 30 članov odbora, 13 jih je bilo proti, 12 pa vzdržanih. Evropski parlament bo o mandatu za začetek pogajanj o spremembi schengenskih pravil s Svetom EU glasoval na enem od prihodnjih plenarnih zasedanj.
V skladu s trenutnimi pravili lahko države članice začasno uvedejo nadzor na notranjih mejah v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. Odbor Libe je v ponedeljek odobril skrajšanje omejitve notranjega nadzora za predvidljive dogodke na dva meseca s sedanjih šest ter omejitev nadzora na največ leto dni namesto sedanjih dveh let.
Evropska komisija si je prizadevala za maksimalno obdobje do treh, v nekaterih primerih pa celo do petih let, kar je bilo za parlament nesprejemljivo, so sporočili iz pisarne evropske poslanke.
Če bodo želele države članice začasen nadzor na mejah podaljšati na več kot dva meseca, bodo morale predložiti podrobno oceno tveganj s pojasnili, v oceni tveganj pa bi morale sodelovati tudi sosednje države, ki bi jih nadzor na notranjih mejah prizadel, piše na spletni strani parlamenta.
Za podaljšanje nadzora nad šest mesecev pa bo potrebno pridobiti mnenje Evropske komisije in odobritev Sveta EU. Evropski poslanci želijo tudi večjo vključenost parlamenta v proces.
"Sporočilo je jasno, schengen moramo za vsako ceno ohraniti," je po glasovanju v odboru poudarila Fajonova, ki je omenila, da je šest držav članic schengenskega območja zdaj nezakonito več kot tri leta izvajalo nadzor na notranjih mejah. Dejala je še, da je prost pretok gibanja eden od najotipljivejših in najpomembnejših dosežkov evropskega povezovanja.
Trenutno nadzor na notranjih mejah schengna izvajajo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki so ga uvedle leta 2015 zaradi migrantske krize, ter Francija, ki nadzor izvaja zaradi teroristične grožnje.