c S
Eurobarometer: Državljani EU si želijo več skupnega ukrepanja 18.09.2018 16:50 Bruselj, 18. septembra (STA) - Večji del državljanov Evropske unije je zadovoljnih z ukrepi, ki so jih na ravni EU sprejeli za soočanje z glavnimi izzivi, kot so varnost, delovna mesta in varstvo okolja. Hkrati si želijo več skupnega ukrepanja tudi na ostalih področjih, je razvidno iz ankete Eurobarometra.

Terorizem, brezposelnost in varstvo okolja so tudi tri področja, za katera si povprečno tri četrtine vprašanih želi še več ukrepov na ravni EU. Glede na skupne odgovore vprašanih v 28 članicah EU po prioriteti sledijo boj proti davčnim utajam, krepitev miru in demokracije ter migracije.

V Sloveniji si največ, 84 odstotkov, vprašanih želi več skupnega ukrepanja na področju brezposelnosti, sledijo zdravstvo in socialna varnost (81 odstotkov), boj proti davčnim utajam (80 odstotkov) in varstvo okolja (76 odstotkov).

Evropski državljani so na splošno zadovoljstvo s skupnimi ukrepi izrazili kar na šestih od skupno 15 področij, ki so bila ocenjena v letošnji raziskavi. Gre za področja enakosti spolov, energetske varnosti, industrijskih in gospodarskih politik, kmetijstva in skupne zunanje politike.

Slovenci so ocenili, da so najbolj zadovoljni s skupnimi ukrepi na področjih enakosti spolov in energije (oboje 57 odstotkov), sledita področji varnostne in obrambne politike ter krepitev miru in demokracije (oboje 45 odstotkov).

Najmanj so zadovoljni z ukrepi na področju boja proti davčnim utajam (70 odstotkov) in brezposelnosti (67 odstotkov) ter migracij (64 odstotkov).

V primerjavi z rezultati raziskave leta 2016 se je sicer delež Slovencev, ki se jim zdijo ukrepi EU primerni, povečal na skoraj vseh področjih, a še vedno prevladuje mnenje, da bi lahko EU storila več. Tako so vprašani Slovenci za kar 11 področjih mnenja, da ukrepi EU niso zadovoljivi.

Raziskava je še pokazala, da si večina državljani EU želi, da bi povezava na svetovnem prizorišču večkrat nastopala s skupnim glasom, kar je verjetno posledica novih globalnih izzivov in okoliščin. Krepitev vloge unije v svetu je kot eno od prednostnih področij omenil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v svojem nedavnem govoru o stanju v EU.

Približno dve tretjini vprašanih je bila še mnenja, da je potrebno več koordinacije in ukrepanja na evropski ravni kar zadeva vzpon moči in vpliva Rusije ali Kitajske ter odnosov z administracijo predsednika ZDA Donalda Trumpa.

So pa državljani EU razdeljeni glede vprašanja, ali naj članice EU na določenih področjih napredujejo skupaj ali z različno hitrostjo. Na evropski ravni jih je 44 odstotkov mnenja, da bi morale tiste članice, ki si želijo tesnejšega sodelovanja na določenih področjih, to tudi storiti brez čakanja na pristanek ostalih. V Sloveniji jih je takega mnenja 55 odstotkov vprašanih.

Na splošno se je podpora pristopu k Evropi dveh hitrosti zmanjšala v 23 državah članicah, med drugim tudi v Sloveniji, kjer je od leta 2016 padla za osem odstotnih točk, kljub temu pa ta koncept uživa večinsko podporo v polovici članic, najbolj na Nizozemskem, v Nemčiji in Belgiji ter tudi v Sloveniji.

Nasprotno vprašani v 14 članicah unije večinsko menijo, da bi morali počakati, da bodo vse članice pripravljene na naslednje skupne korake. Takšno stališče prevladuje na Portugalskem, v Grčiji, Romuniji in Španiji.

Evropski parlament od leta 2016 meri zadovoljstvo in pričakovanja državljanov glede ukrepov, ki so sprejeti na evropski ravni na 15 ključnih področjih. Zadnja raziskava je bila opravljena aprila letos. V intervjujih je sodelovalo več kot 27.000 ljudi. V okviru te raziskave je bila prva študija - o demokraciji pred evropskimi volitvami - objavljena maja.