Komisija je v predlogih, ki jih je minulo sredo v govoru o stanju EU razgrnil njen šef Jean-Claude Juncker, predlagala odpravo soglasja pri odločanju o treh vrstah tem v evropski zunanji politiki: o stališčih glede človekovih pravic, sankcijah in civilnih misijah.
Glasovanje s kvalificirano večino namesto s soglasjem ni cilj sam po sebi, temveč je orodje za doseganje pravega cilja: da EU postane močnejša igralka na svetovnem odru, pojasnjujejo v komisiji.
V Bruslju ob tem izpostavljajo, da je glasovanje s kvalificirano večino v evropski zunanji politiki že predvideno z lizbonsko pogodbo, uveljavljeno decembra 2009, in da se tudi že uporablja v primerih imenovanja posebnih predstavnikov unije po svetu.
Gre za "premostitveno klavzulo" ali "passerelle clause", ki omogoča premik od soglasja h kvalificirani večini. Juncker jo je v govoru o stanju EU opisal kot "izgubljen zaklad" lizbonske pogodbe.
V komisiji ob tem izpostavljajo, da bi uporaba te klavzule sicer ostala izjema, ne pa postala pravilo. Izpostavljajo tudi, da je ogromno varovalk, da ne bi bila zlorabljena, na primer o varnostnih in vojaških vprašanjih se lahko odloča le s soglasjem.
Poleg tega imajo članice na voljo "zasilno zavoro", ko se lahko sklicujejo na ključne nacionalne interese in zahtevajo, da se o nekem vprašanju odloča s soglasjem, še pojasnjujejo v komisiji.
Opozarjajo tudi, da je lahko kvalificirana večina tudi zaščita članic pred zunanjimi pritiski, saj je v tem primeru tretjim državam veliko teže vplivati na posamezne članice in s tem na odločanje v uniji.
Uporaba te klavzule, ki jo predlaga komisija, je torej tako v interesu malih kot velikih članic, menijo v komisiji v odzivu na kritike, da je predlog neuresničljiv, saj zlasti male članice ne bodo nikdar pristale nanj, ker slabi njihov vpliv.
Vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je sicer minuli teden v Strasbourgu Junckerja pozval, naj soglasje popolnoma odpravi, saj je to trenutno največji problem za EU, in sicer tako v zunanji politiki kot pri odločanju o davkih.
Juncker je sicer v govoru menil, da bi morala biti unija zmožna s kvalificirano večino odločati tudi o nekaterih davčnih temah, a konkretnega predloga, kakor v primeru zunanje politike, ni predstavil.
V komisiji sicer zavračajo splošno odpravo odločanja s soglasjem kot potezo, ki preprosto ni izvedljiva. Obenem izpostavljajo, da to vprašanje ne bo odšlo stran, saj je konec koncev staro toliko kot sama integracija EU.
Komisija se s predlogom za odpravo soglasja o nekateri zunanjepolitičnih temah odziva na novo geopolitično realnost, še poudarjajo v Bruslju.
Temeljni namen je, da EU izkoristi prazen prostor na mednarodnem odru, ki ga pušča izolacionistična politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ter začne igrati dejavnejšo vlogo v svetu, za kar pa je potreben učinkovitejši način odločanja.
Cilj komisije je, da se odločitev o tem sprejme na posebnem vrhu EU maja prihodnje leto v Sibiuu. Sprejeti jo morajo voditelji članic unije s soglasjem, zaradi česar je uspeh tega predloga tudi malo verjeten.
