Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo.
Na specializiranem državnem tožilstvu pa so pojasnili, da so takoj po uveljavitvi zakona začeli voditi postopke finančnih preiskav ter v nadaljevanju vlagali tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Glede na veljavnost zakona in tedanjo časovno umestitev je razumljivo, da so obravnavali zadeve, v katerih so bila kazniva dejanja izvršena pred letom 2012 in tudi pred 29. novembrom 2011, ko je zakon začel veljati, saj zadev s kasneje izvršenimi kaznivimi dejanji še ni bilo oziroma ni moglo biti, so zapisali.
Tako je bilo do danes vloženih 24 tožb, od tega 15 tožb na podlagi finančnih preiskav, odrejenih na specializiranem tožilstvu, in devet tožb na podlagi finančnih preiskav, odrejenih na okrožnih državnih tožilstvih. Do danes je bilo skupno deset sodnih postopkov zaključenih, od tega je pet zadev pravnomočnih, so navedli.
Posledice razveljavitve prvega odstavka 57. člena zakona bo po njihovih besedah treba natančno preveriti v vsaki posamezni zadevi. Vendar so po prvem pregledu stanja ocenili, da ima razveljavljena določba zakona neposredni vpliv na najmanj deset zadev. Gre za zadeve, v katerih so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo zakona, torej pred 29. novembrom 2011.
V preostalih zadevah pa preverjajo še časovno komponento, ki jo je pri svoji odločitvi upoštevalo ustavno sodišče, to je čas pridobitve premoženja.
Po poročanju Radia Slovenija je ljubljansko okrožno sodišče na podlagi odločbe ustavnega sodišča že prekinilo eno zadevo, v kateri je šlo za postopek odvzema nezakonito pridobljenega premoženja.
Po mnenju vrhovnega državnega tožilstva pa ustavna odločba pomeni korak naprej k jasnosti. Njenih konkretnih posledic na posamezne zadeve ne morejo oceniti, dokler odločbe ne preučijo temeljito in vsestransko. Spomnili pa so, da zakon že od njegove uveljavitve spremljajo številni ustavnopravni in sistemski pomisleki ter kritike.
Kot so izpostavili za STA, se tožilstvo v zadnjem času sooča s premalo pretehtanimi zakonskimi rešitvami, kar otežuje izvajanje njihovih pristojnosti. "V nestabilnem normativnem okviru je namreč tožilstvu oteženo postopanje, zato si kot organ pregona želimo učinkovitejšega nabora ukrepov - takšnih, ki bodo vzdržali ustavnopravno presojo," so poudarili.
Po njihovih besedah je področje izvajanja kazenskega prava zelo pomembno z vidika varstva človekovih pravic. Glede na to je toliko bolj na mestu, da so sprejete zakonske rešitve, katerih ustavnost ne bo sporna, sploh v primerih organizirane, bančne in gospodarske kriminalitete, so opozorili.
Državni svet pa je spomnil, da je leta 2011 vložil veto na zakon. Med razlogi je bila tudi neskladnost zakona z ustavo, ker je predvidel retroaktivno uporabo, torej za nazaj, za primere, ko zakon še ni bil sprejet, so navedli. Za veto na zakon so se odločili, ker nimajo možnosti, da bi predlagali spremembo posamezne določbe zakona, ki bi jo DZ v postopku ponovnega odločanja lahko popravil. Ta primer po njihovi oceni znova kaže na potrebo po spremembi poslovnika DZ v delu, ki se nanaša na obravnavo zakona v postopku ponovnega odločanja.
