c S
Sodišča letno rešijo vse manj zadev, kljub temu se skupno število nerešenih zadev zmanjšuje 16.07.2018 07:04 Ljubljana, 15. julija (STA) - Sodna statistika kaže, da se število zadev, ki jih letno rešijo sodišča, zmanjšuje, kljub temu pa število skupno nerešenih zadev na sodiščih upada. Slednje je po oceni vrhovnega sodišča predvsem posledica tega, da se zmanjšuje tudi letni pripad zadev. Pri tem zanikajo, da bi lahko ti podatki kazali, da so sodišča vse manj učinkovita.

Poročilo o delu sodišč za leto 2017, ki ga je objavilo vrhovno sodišče, kaže, da so slovenska sodišča lani rešila 892.000, medtem ko so jih še leta 2013 rešila več kot 1.100.000. Statistično torej sodišča vsako leto delajo slabše, čemur pa ne pritrjuje drugi del statistike. Ta pravi, da se povprečen čas reševanja zadev skrajšuje. Tudi skupno število nerešenih zadev upada. Še leta 2013 so imela namreč sodišča okoli 300.000 nerešenih zadev, do lani pa je ta številka padla na okoli 180.000.

Zakaj torej skupno število nerešenih zadev upada kljub temu, da sodišča vsako leto rešijo manj zadev? Na vrhovnem sodišču pravijo, da do tega na prvi pogled nelogičnega trenda prihaja, ker se zmanjšuje tudi število zadev, ki jih v delo letno prejmejo sodišča. Ker ta vsako leto prejmejo manj zadev, se lahko v večji meri posvetijo nerešenim zadevam. Še leta 2013 so na primer sodišča prejela okoli 1.110.00 novih zadev, do lani pa je ta številka padla na okoli 850.000.

Kljub temu, da sodniki vsako leto rešijo manj zadev, po oceni vrhovnega sodišča ni mogoče trditi, da so sodišča vse manj učinkovita. Opozarjajo namreč, da se sodišča vse bolj ukvarjajo s težjimi primeri, ki jim vzamejo več časa in tako kvarijo statistiko, na kar kaže tudi podatek, da se število rešenih zadev znižuje predvsem pri okrožnih sodnikih, ki obravnavajo najtežje zadeve.

Opozarjajo tudi, da je treba biti pozoren na dejstvo, da se podatka o novih in rešenih zadevah nanašata na celotno obdobje enega leta, medtem ko se podatek o nerešenih zadevah nanaša na stanje ne presečni dan, to je 31. december. "Od tod tudi razlika med deleži, če gledamo strukturo prejetih in rešenih zadev (delež zemljiškoknjižnih zadev je malo več 25 odstotkov) in strukturo nerešenih zadev (delež zemljiškoknjižnih zadev je le 2,5 odstotka), saj je na presečni dan nerešenih le majhno število zadev, ki se rešujejo v roku nekaj dni," dodajajo.

Da ne gre za padec učinkovitosti dela sodišč oziroma sodnikov, po njihovem kaže tudi podatek, da je v povprečju vsak sodnik v letu 2017 rešil 166 pomembnejših zadev, leto pred tem pa 167.

Novak: Največ težav zaradi neustrezne zakonodaje

Tudi zdaj že nekdanji predsednik Sodnega sveta Marko Novak podatek, da sodišča rešijo vse manj zadev, pripisuje temu, da se ta ukvarjajo z vse težjimi in kompleksnejšimi primeri, kot primer pa daje specializirani oddelek na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer so težave največje. Razlog za počasnejše delo tega oddelka sicer vidi tudi v njegovi organizaciji in v tem, da ni bil spremenjen zakon o kazenskem postopku, ki bi skrajšal nekatere postopke. Spremembe so bile namreč pripravljene, a v DZ niso bile sprejete.

Med sodišči, kjer so večje težave, izpostavlja tudi upravno sodišče, kjer pa je po njegovem razloge za povečevanje nerešenih zadev mogoče pripisati predvsem enormnemu pripadu, povezanem s priznanjem azila. A pri tem je kritičen tudi do samega sodnega sistema. "V takšnih primerih, ki pride do izrednega pripada zadev, bi se morala sodišča ustrezno reorganizirati," opozarja Novak.

Na splošno pa krivdo za slabše delo na posameznih področjih poleg same specifike sodišča pripisuje zakonodaji, ki bi lahko marsikje poenostavila postopke. Na vprašanje, ali se morda težave skrivajo tudi v slabem delu sodnikov, odgovarja, da obstajajo tako dobri kot tudi slabi sodniki. A dodaja, da je do slednjih sodni sistem v zadnjih letih postal bolj kritičen in jih tudi izloči iz sistema, če je treba. Sodni svet ima vsako leto nekaj primerov, ko odloča o negativni oceni sodniku, pri čemer prihaja tudi do tega, da sodnik izgubi trajni mandat, pravi. Sam ob tem tudi pričakuje, da bodo disciplinski postopki zoper sodnike strožji, saj so po novem izpod pristojnosti vrhovnega sodišča prešli pod pristojnost Sodnega sveta.

Kot rečeno, naj bi sodišča v zadnjih letih zadeve na splošno reševala hitreje, vprašanje, ki se postavlja pri tem, pa tudi je, ali se to odraža tudi v praksi. Odvetnik z enim najdaljšim odvetniških stažev v Sloveniji Jože Hribernik pravi, da težko ocenjuje, ali sodišča v zadnjih letih delajo hitreje, na splošno pa nima občutka, da bi se pri tem zares kaj spremenilo. Kot primer izpostavlja zadevo Milka Noviča, ki je na pravnomočno odločitev o njegovi zadevi (večji del) v priporu čakal tri leta. Opozarja tudi na primer duhovnika Francija Klopčiča, ki je bil marca lani na prvi stopnji oproščen očitkov o spolni zlorabi. Tožilstvo se je na razsodbo pritožilo, višje sodišče pa še danes ni odločilo o pritožbi.

To, da nekdo na odločitev višjega sodišča čaka več kot eno leto, se zdi Hriberniku nedopustno, posebej, ker Klopčič, kot pravi, zaradi postopka trenutno ne more opravljati duhovniškega poklica in se mora preživljati s prevažanjem tovornjaka. "Statistika sicer lahko kaže, da sodišča delajo hitreje, hudič pa se skriva v podrobnostih," zaključuje Hribernik.