Stališče vrhovnih sodnikov se nanaša tudi na novembra lani sprejeto avtentično razlago členov zakona o kazenskem postopku glede rokov za veljavnost prisluhov. DZ je to avtentično razlago sprejel po tistem, ko je preiskovalna sodnica na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića lani odredila izločitev in uničenje dokazov v zadevi farmacevtka, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem.
Senat vrhovnega sodišča v sestavi Branka Masleše, Barbare Zobec, Vladimirja Balažica, Mitje Kozamernika ter Marjete Švab Širok je ugodil zahtevi za varstvo zakonitosti nekdanjega mariborskega župana Kanglerja in obsodilno sodbo v zadevi Astrid Bah razveljavil ter vrnil v ponovno odločanje. Kot enega od razlogov so v obrazložitvi navedli tudi, da je mariborsko tožilstvo obtožni predlog zoper Kanglerja v tem primeru vložilo krepko več kot dve leti po tistem, ko so pridobili dokaze z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. S tem je bila namreč po mnenju vrhovnih sodnikov Kanglerju kršena pravica do komunikacijske zasebnosti.
Policija je namreč Kanglerju prisluškovala med 17. februarjem in 10. novembrom 2009, obtožni predlog zoper Kanglerja v tej zadevi pa je bil vložen šele 11. julija 2013. Tožilstvo se je sicer sklicevalo na to, da so na podlagi dokazov iz istih prisluhov v manj kot dveletnem roku zoper Kanglerja vložili drug obtožni predlog, a taka argumentacija vrhovnega sodišča ni prepričala.
Vrhovni sodniki so se ob tem dotaknili tudi avtentične razlage, ki jo je lani DZ sprejel glede dveletnega roka za začetek kazenskega pregona po izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov. Z njo so poslanci določili, da je omenjeni dveletni rok zgolj instrukcijski. A vrhovni sodniki se tega niso držali. Kot so namreč zapisali v obrazložitev sodbe, je sodnik vezan na ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni. Avtentična razlaga je po njihovem stališču omenjena le v poslovniku DZ, njena narava ni zavezujoča tudi iz načela delitve oblasti.
"Zakonodajalec je pristojen sprejemati zakone, medtem ko je razlaga zakonov za odločanje v konkretnih primerih naloga sodne veje oblasti. Če zakonodajalec meni, da posamezna zakonska določba ni jasna, ali da so ji sodišča z razlago dala drugačno vsebino, kot ji jo je hotel dati sam, ima možnost zakon spremeniti ali dopolniti po predpisanem zakonodajnem postopku," so zapisali.
Ob tem so izpostavili tudi mnenje pravnih teoretikov, da je avtentična razlaga pravzaprav "ostanek nekdanjega skupščinskega sistema enotne oblasti, ki ga ni mogoče prenesti v parlamentarni sistem delitve oblasti" in da "avtentična razlaga, kot jo poznamo zdaj, ne spada v slovensko ustavno ureditev, ker posega v načeli pravne države in delitve oblasti, izničuje vladavino ljudstva in praviloma krši človekove pravice".
