c S
Vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo Kanglerja v zadevi Astrid Bah 03.07.2018 09:58 Maribor, 03. julija (STA) - Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil na vrhovno sodišče, zrušil odločitev mariborskega sodišča, ki ga je zaradi posredovanja pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu obsodilo na sedem mesecev pogojne kazni, poroča današnji Večer.

Tožilstvo je Kanglerju očitalo, da je za zaposlitev Astrid Bah na stanovanjskem skladu v letu 2009 izkoristil svoj vpliv na direktorico Vindiš Furmanovo, da je preko zvez zaposlila strankarsko kolegico iz SLS, in poskrbel za to, da ji je sklad poravnal šolnino za podiplomski študij za nazaj.

Kot je razvidno iz sodbe vrhovnega sodišča, ki jo je pridobila STA, so vrhovni sodniki ugotovili, da je bila z izpodbijano pravnomočno sodbo kršena pravica Kanglerja do komunikacijske zasebnosti ter njegova pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.

V zahtevi za varstvo zakonitosti so Kanglerjevi odvetniki iz Odvetniške družbe Čeferin med drugim problematizirali to, da je mariborsko tožilstvo zahtevo za preiskavo zoper Kanglerja vložilo krepko več kot dve leti po tistem, ko so pridobili dokaze z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. Policija je namreč Kanglerju prisluškovala med 17. februarjem in 10. novembrom 2009, obtožni predlog zoper Kanglerja v tej zadevi pa je bil vložen šele 11. julija 2013. Tožilstvo se je sicer sklicevalo na to, da so na podlagi dokazov iz istih prisluhov v manj kot dveletnem roku zoper Kanglerja vložili drug obtožni predlog, a taka argumentacija vrhovnega sodišča ni prepričala.

Kanglerjevi zagovorniki so bili uspešni tudi z zatrjevanjem kršitev Kanglerjeve pravice do obrambe. Vse odredbe za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov zoper Kanglerja je namreč podpisal preiskovalni sodnik Janez Žirovnik. Slednji in Kangler sta se pred tem večkrat srečala še v času, ko je bil Kangler poslanec ter član komisije DZ za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, Žirovnik pa namestnik direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Med njima je v tem času prihajalo do številnih napetosti in konfliktov, ki so prerasli "na polje osebnega konflikta", je opozarjala Kanglerjeva obramba.

Zaradi teh sporov po prepričanju Kanglerjeve obrambe Žirovnik ni mogel dajati videza nepristranskosti. Sodišča na več stopnjah pa so zavrnila vse predloge dokazov, s katerimi je skušala Kanglerjeva obramba dokazati obstoj konfliktov med njim in preiskovalnim sodnikom Žirovnikom. S tem so po oceni vrhovnega sodišča kršila njegovo pravico do obrambe.

Da bi pogojna obsodilna sodba zoper Kanglerja utegnila biti razveljavljena, je po pisanju Večera nakazoval že odgovor vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar junija lani na Kanglerjevo zahtevo za varstvo zakonitosti. Zapisala je namreč: "Ocenjujem, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena glede očitka na račun videza nepristranskosti sodnika, ki je odredil prikrite preiskovalne ukrepe, in v zvezi s tem predlaganih zaslišanj prič in pregleda magnetogramov sej Komisije DZ za nadzor varnostnih obveščevalnih služb," navaja časnik.

Glede na razveljavljeno sodbo bodo Kanglerju v zadevi Astrid Bah sodili znova. Mariborsko sodišče pa ima za sodbo dve leti časa, kazenski zakonik namreč določa, da je zastaralni rok v primeru, ko je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, v novem sojenju dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe.

To pa ni edina sodba zoper Kanglerja, ki so jo vrhovni sodniki razveljavili. V preteklosti so razveljavili tudi obsodilno sodbo, s katero je mariborsko sodišče Kanglerja zaradi sporne dodelitve službenega stanovanja v najem Karin Ježoviti pošiljalo za sedem mesecev v zapor. Vrhovni sodniki so primer vrnili na začetek, ker so ugotovili, da je treba očitek zoper Kanglerja opredeliti kvečjemu kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in ne kot sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje. Sojenje Kanglerju se je tako začelo znova, ker pa je okrajno sodišče po navodilih vrhovnega sodišča iz primera izločilo prisluhe, je tožilstvo sredi ponovljenega sojenja odstopilo od obtožbe.