V lanskem letu so na KPK prejeli 3943 prijav lobističnih stikov, kar je precej več kot v letih poprej. Leta 2014 so na primer prijeli 1118 tovrstnih prijav, leta 2015 1473, leta 2016 pa 2004. Število lobiranj registriranih lobistov se je povečalo za 11, in sicer na 53.
Kljub očitni rasti na področju prijav lobiranj, pa komisija še vedno zaznava problem neporočanja o lobističnih stikih s strani nekaterih poslanskih skupin in ministrstev. Med poslanskimi skupinami, ki zelo malo poročajo o takšnih stikih, je predsednik KPK Boris Štefanec na novinarski konferenci, na kateri je predstavil poročilo, navedel SDS, med ministrstvi pa ministrstvo za kulturo. Nizko število prijav s strani poslanske skupine SDS je sicer po besedah Štefaneca mogoče pripisati tudi dejstvu, da je SDS v opoziciji in da zato za lobiste ni toliko zanimiva.
Iz poročila KPK tudi izhaja, da je ta v letu 2016 zabeležila porast prijav suma korupcije, a so te v letu 2017 znova upadle. To so na KPK, kot pravijo, izkoristili za reševanje zadev iz preteklih let (rešili so 155 zadev več, kot so jih prejeli), več pozornosti pa so posvetili tudi preiskavam sistemske narave. Med drugim so se osredotočili na poslovanje DUTB, identifikacijo korupcijskih tveganj v zdravstvu, problematiko avtorskih honorarjev, področje javnih naročil ter področje imenovanja članov nadzornega sveta ter poslovodnih oseb SDH.
Štefanec meni, da število prijav, ki jih prejmejo, vseeno ni tako nizko, posebej glede na to, da niso organ, kot je denimo policija, ki hodi po terenu in pridobiva podatke. Zavrnil je tudi izjave, tudi nekaterih politikov, da so organ, ki nič ne dela. Navedel je podatek, da so v času njegovega mandata obravnavali in zaključili 4500 zadev. Podedovali so 639 nerešenih zadev prejšnjega senata, od katerih so do zdaj rešili več kot polovico.
V letu 2017 so sicer prejeli 725 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, od katerih so 163 prijav zavrgli, 562 pa so jih obravnavali v predhodnem preizkusu.
Skupaj so lani rešili 880 zadev. Pri tem so zaradi ugotovljenih kršitev zakona uvedli 47 prekrškovnih postopkov, podali 63 naznanil in ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja organom odkrivanja in pregona ter podali 143 pobud nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti.
Štefanec je sicer razočaran, ker poročila o delu KPK letos ni mogel predati neposredno predsedniku DZ Milanu Brglezu, kar je bila do zdaj ustaljena praksa. Iz kabineta predsednika DZ so mu namreč odgovorili, da ga Brglez ne more sprejeti, ker je preveč obremenjen s predvolilnimi aktivnostmi, kar pa se zdi Štefanecu nesprejemljivo.
Dotaknil se je tudi samega način obravnavanja zadev na KPK in spomnil, da so jim nekatere zadeve zaradi pomanjkljive zakonodaje, ki določa postopek njihovega dela, padale na vrhovnem sodišču. Zato se se zdaj odločili, da zadeve vodijo po zakonu o upravnem postopku. Po omenjenem zakonu začnejo zadevo voditi takoj, ko senat KPK sprejme sklep, da bo izvedel preiskavo, je dejal.
Glede novega namestnika predsednika KPK Uroša Novaka je Štefanec danes dejal, da z njim dobro sodeluje in da zdaj senat KPK deluje tako, kot si je vedno predstavljal, da bo.
V Brglezovem kabinetu so v odzivu na Štefanečeve izjave zapisali, da predsedniku KPK niso nikoli sporočili, da ga predsednik DZ ne utegne sprejeti, ker je preveč obremenjen s predvolilnimi aktivnosti, ampak le, "da žal predsednik DZ ne bo utegnil sprejeti predsednika KPK Štefaneca ob predaji poročila zaradi obilice službenih obveznosti". Dodali so, da so podobno sporočili tudi drugim organom, ki so po zakonu dolžni predati poročila DZ, in še, da bo predsednik DZ "vedno naredil vse, kar bo omogočilo učinkovito preganjanje sumov korupcije in tudi korupcije same". "Tudi zato, ker mu nikoli ni šlo za fototermine, ampak za vsebino," so zapisali.
