Strokovna skupina, ki jo je imenovala ustavna komisija DZ, je prvoten predlog SDS in NSi za dopolnitev ustavnega zakona, da bi Slovenija, če bi prišlo do zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, sprožila kompenzacijske ukrepe, ocenila za neprimernega. Pripravila je alternativni predlog, da bi se v njem jasno zapisalo, da so odločitve hrvaških sodišč glede nekdanjih varčevalcev v nasprotju s slovenskim javnim in ustavnim redom ter z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške.
Ustavna komisija DZ je za mnenje zaprosila še inštitut za ustavno pravo, nova seja komisije pa je sklicana za petek. Inštitut je v mnenju, ki je danes objavljeno na spletni strani DZ, poudaril, da je "zelo pomembno, da se pozornost mednarodne javnosti ne preusmeri z očitanih kršitev mednarodnega prava, ki jih izvršuje Hrvaška s tem, da nadaljuje postopke, na kršitve, ki bi jih zagrešila dopolnila ustavnega zakona".
Analiza je "pokazala veliko razlogov za aktivnejšo in bolj učinkovito zaščito slovenskega premoženja, ne pa tudi argumentov, da je mogoče k temu usodno prispevati s sprejemom dopolnil ustavnega zakona". Zato je tako kot po mnenju strokovne skupine tudi po njihovem prvotno predlagana dopolnitev ustavnega zakona "neprimerna in škodljiva, saj ne prispeva k uresničitvi legitimnih ciljev, za katere se zavzemajo predlagatelji in imajo splošno podporo v Sloveniji".
Inštitut je v obširni analizi izpostavil tudi številne vidike, ki ne govorijo v prid zapisa alternativnega predloga strokovne skupine, da se v ustavnem zakonu opredeli t.i. izjemo javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.
Po njihovem ni povsem nesprejemljivo, da bi zakonodajalec vnaprej določil, katere norme sodišča morajo interpretirati kot del domačega javnega reda, a gre pri predlogu strokovne skupine za določitev vsebine javnega reda z namenom preprečiti izvršitev že obstoječih pravnomočnih sodnih odločb in sodnih odločb v postopkih, ki že tečejo. Kot so pojasnili, tudi izvršba spada v okvir "sojenja". Vse to pa je lahko sporno s stališča pravice do poštenega sojenja.
Kot so navedli, izvršitev hrvaških sodb na Hrvaškem ni mogoče preprečiti. Glede sodb v drugih državah EU Slovenija lahko uporabi pridržek javnega reda, a to ne bo pomenilo, da morajo vse države EU izvršitev podobnih hrvaških sodb zavrniti, saj je to v pristojnosti sodišča vsake države. Tretje države pa za izvršitev hrvaških sodb uporabljajo svoje nacionalne predpise ali morebitne bilateralne pogodbe s Hrvaško in opredelitev slovenskega javnega reda nima neposrednega vpliva na njihova sodišča.
Analiza je pokazala, da imata tako NLB kot država "široke možnosti sprožanja pravnih sredstev pred hrvaškimi rednimi in ustavnim sodiščem ter pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) in Sodiščem EU". Analize, ki so jih opravili, kažejo, da se pred hrvaškimi sodišči krši ob drugih pravicah tudi pravica do nepristranskega sodnika in "da so lahko uspešnejša pravna sredstva v okviru EU kot v okviru Sveta Evrope", so navedli.
NLB bi lahko po njihovem pred ESČP, ki je že odločilo, da LB ne more vložiti individualne pritožbe pred tem sodiščem, sprožila pritožbo. NLB se lahko predlaga predhodno odločanje in sproži postopek pred Evropsko komisijo. Preučiti velja možnost vložitve meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi kršitve sporazuma o vprašanjih nasledstva in mokriškega memoranduma, so nanizali. V vseh postopkih pa bi morali doseči, da se o tej temi ne odloča pred hrvaškimi sodišči.
"Zato velja NLB dati celovito strokovno pomoč in podporo, pri sprejemanju normativne ureditve pa vsestransko paziti, da ne bi oteževali položaja NLB in Slovenije v sporih pred hrvaškimi sodišči in ustavnim sodiščem, predvsem pa pred ESČP in Sodiščem EU," so v inštitutu še zapisali v mnenju, pod katerega so se podpisali Igor Kaučič, Jerca Kramberger Škerl, Rajko Pirnat in Ciril Ribičič.
