Na ministrstvu za pravosodje so Okrožno sodišče v Ljubljani zaprosili za najnovejše podatke o pripadu zadev specializiranemu oddelku. Predsednik tega sodišča Marjan Pogačnik je namreč nedavno opozoril, da število zadev na specializiranem oddelku narašča in da so potrebni hitri ukrepi, med drugim dodatni sodniki, da preprečijo najhujše.
Tudi predsednik vrhovnega sodišča Florjančič je sredi februarja na slovesnosti ob začetku sodnega leta opozoril, da število nerešenih zadev na sodiščih narašča, še posebej na specializiranih oddelkih sodišč. Podaljšuje se tudi čas reševanja prav najzahtevnejših, najobsežnejših in najzapletenejših zadev. Tedaj je napovedal, da bo posebna skupina kazenskih sodnikov pripravila analizo in predlog možnih rešitev. Florjančiču naj bi jih predvidoma predali v prihodnjih tednih.
Največ dela za sodnike ljubljanskega specializiranega oddelka
Na štirih okrožnih sodiščih v Sloveniji - v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru - delujejo tudi specializirani oddelki, ki obravnavajo najzahtevnejše primere kriminala in gospodarskega kriminala. Celjski specializirani oddelek ima štiri sodnike, koprski pet, ljubljanski 18 in mariborski osem, skupno jih je 35.
Podatki za obdobje 2012-2017, ki so jih STA posredovali z Okrožnega sodišča v Ljubljani, pritrjujejo trditvam Florjančiča in Pogačnika. V Celju je od leta 2012 do leta 2017 število nerešenih zadev naraslo z 9 na 16, v Kopru z 2 na 11, v Ljubljani s 33 na 128, v Mariboru pa z 8 na 49. In to kljub dejstvu, da sodniki teh oddelkov vsako leto rešijo več zadev.
Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer imajo tudi najbolj obremenjen specializirani oddelek, je na skoraj 300-odstotno povečanje pripada zadev a njihovem sodišču v zadnjih štirih letih opozoril že ob robu nedavne slovesnosti ob odprtju sodnega leta. Če na sodišču ne bi uvedli nekaterih novih pristopov, bi bila po njegovih beseda situacija zdaj še slabša.
Zato predlaga povečanje števila sistemiziranih sodniških mest na njihovem specializiranem oddelku z 18 na 28. Poleg tega so predlagali še, da bi 18 njihovih zadev prevzela manj obremenjena specializirana oddelka v Celju in Kopru. Če je povečanje števila sodnikov odvisno od ministrstva in vrhovnega sodišča, je to, ali bodo v Celju in Kopru prevzeli šest oz. dvanajst ljubljanskih zadev, izključno na vodstvih teh dveh okrožnih sodišč, so pojasnili ljubljanskem okrožnem sodišču.
Ministrstvo poudarja organizacijski vidik; ukrepi prinesli napredek
Po podatkih ljubljanskega okrožnega sodišča so bile lani na vseh štirih specializiranih oddelkih sodišč v državi skupno nerešene 204 zadeve. Ob 35 sodnikih, ki delajo na specializiranih oddelkih sodišč to pomeni v povprečju 5,83 nerešene zadeve na enega sodnika.
Nerešene zadeve so krajevno različno porazdeljene: "najslabše" je v Ljubljani, kjer na sodnika specializiranega oddelka povprečno pade 7,11 nerešene zadeve, v Mariboru 6,13 nerešene zadeve, v Celju v povprečju štiri nerešene zadeve na sodnika, v Kopru pa povprečno 2,2 nerešeni zadevi na sodnika specializiranega oddelka.
Po besedah Pogačnika je njegov predlog za povečanje števila sodnikov na specializiranih oddelkih sodišč star že več kot eno leto. Na ministrstvu so za STA potrdili, da so pred kratkim že drugič prejeli Pogačnikovo pobudo za povečanje števila sodniških mest. Ob tem so pojasnili, da so se že pred letom dni na sestanku s predstavniki sodstva na to temo dogovorili, da se pobuda še enkrat preuči in se vzporedno sprejmejo "določeni ukrepi organizacijske narave".
Podatki o delu sodnikov ljubljanskega specializiranega oddelka iz leta 2015, ki so jih imeli pred seboj na lanskem sestanku, namreč kažejo, da se sodniki tega oddelka še vedno ukvarjajo predvsem z rednimi zadevami in ne s tistimi iz pristojnosti specializiranega oddelka.
V povprečju je tako en sodnik specializiranega oddelka od vseh zadev, ki jih je obravnaval v enem letu, obravnaval le sedem odstotkov zadev v pristojnosti specializiranega oddelka. Njegova plača pa je bila kljub temu "specialna" oz. enaka plači vrhovnega sodnika. Na ministrstvu ocenjujejo, da sedanji sistem nagrajevanja sodnikov ne motivira, da bi se bolj potrudili pri obravnavi zadev iz pristojnosti specializiranega oddelka.
Izpostavljajo še, da statistiko specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani glede števila obravnavanih običajnih zadev v primerjavi s številom specializiranih najbolj "kvarijo" predvsem trije sodniki. En izmed njih je na primer leta 2015 obravnaval dve specializirani zadevi in 96 rednih, leta 2016 eno specializirano zadevo in 111 rednih, lani pa dve specializirani zadevi in 127 običajnih.
Predsedniku okrožnega sodišča Pogačniku pa na ministrstvu priznavajo napredek na področju organizacije dela v zadnjem letu. Tako podatki za 2017 kažejo, da je osem od 18 sodnikov specializiranega oddelka lani obravnavalo samo še zadeve v pristojnosti specializiranega oddelka.
Poudarili so, da je končna odločitev glede morebitnega dviga števila sodniških mest na specializiranem oddelku v Ljubljani v domeni predsednika vrhovnega sodišča. Ta je namreč tisti, ki s soglasjem ministra za pravosodje dejansko predpiše število sodniških mest.
Rešitve še vedno vidijo v spremembah kazenskega postopka
Na ministrstvu so sicer spomnili tudi na zavrnitev novele zakona o kazenskem postopku v državnem zboru. Ta bi s svojimi ukrepi za skrajšanje predkazenskega in kazenskega postopka med drugim tudi zmanjšala potrebo po povečanju števila sodniških mest. Kot so izpostavili, so po neuspelem ponovnem glasovanju o predlogu novele v DZ poslanci napovedali, da bodo te še enkrat vložili. Torej je sprejem teh rešitev odvisna od DZ.
