Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je v izjavi za STA dejal, da je ključno razkritje tokratnega revizijskega poročila to, da je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana v letu 2014 in 2015 okoli 54 odstotkov zdravstvenega materiala nabavljal mimo zakona o javnem naročanju. "To je skupaj naneslo okoli 70 milijonov evrov. To je podatek, ki je zelo zaskrbljujoč," je dejal.
Povedal je, da so imeli zelo velike težave pri pridobivanju dokumentacije v UKC, pa tudi pri razlagi te dokumentacije. Zato je tudi revizija trajala dlje časa. "Vmes smo razmišljali celo o neizreku mnenja, ampak se za to pozneje nismo odločili, ker s tem po mojem mnenju ne bi bistveno pripomogli k razjasnitvi situacije," je dodal.
Računsko sodišče je v reviziji opozorilo tudi na problematiko donacije opreme in brezplačne uporabe opreme. Kot je opozoril Vesel, v UKC poleg donirane opreme uporabljajo tudi okoli 1000 kosov tuje opreme v uporabi. "Tuja oprema v uporabi je svojevrsten fenomen. Žal pa UKC ne ugotavlja potreb po tovrstni opremi za daljše časovno obdobje, niti nimajo ustreznega sistema za spremljanje iztrošenosti opreme, ki bi bil pogoj za učinkovito načrtovanje nabav v UKC," je dejal in dodal, da so spremljali iztrošenost le za nekaj vrst opreme.
"To opremo je treba vzdrževati, servisirati in zanjo nabavljati rezervne materiale. Vse to je vezano na določenega proizvajalca in dobavitelja, kar zopet onemogoča javno naročanje v tem obsegu, ki bi bilo tukaj pričakovano," je opozoril predsednik računskega sodišča in dodal, da vse to predstavlja "zelo velik problem obvladovanja tveganj za korupcijo".
Zato je računsko sodišče revizijsko poročilo posredovalo tudi policiji z naznanilom tistih oseb, za katere mislijo, da so odgovorne za to ravnanje. Gre za direktorje v tem časovnem obdobju in tiste, ki so delovali v nabavnih službah. To, da računsko sodišče pošilja svoja poročila policiji, po besedah Vesela ni vsakdanja praksa. "To storimo pri tistih revizijskih poročilih, za katera mislimo, da je nivo razkritij takšen, da bi lahko resno kazala na resne sume storitve kaznivih dejanj," je dejal.
V letih 2014 in 2015 so bili na čelu UKC tri vodje, vsi so bili vršilci dolžnosti generalnega direktorja. Gre za Simona Vrhunca, Andreja Baričiča in Brigito Čokl. Vodja nabave pa je bil v tem času Bojan Uran, ki danes več ni na tem položaju, pač pa ima pooblastilo za vodenje klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, ortopedske klinike in dermatovenerološke klinike.
Vrhunec se je na čelo UKC Ljubljana zavihtel leta 2009. S polnimi pooblastili ga je vodil en mandat, nato pa od avgusta 2013 do avgusta 2015 kot vršilec dolžnosti, saj ni dobil vladnega soglasja k imenovanju. Za STA je poudaril, da si je v času vodenja UKC zadal cilj zakonitega poslovanja v korist bolnikov. Sam je podpisoval sklenjene pogodbe na podlagi javnih razpisov, medtem ko je bilo naročilnic bistveno več in so jih podpisovali poslovni direktorji klinik.
Glede obsega nakupa medicinske opreme in materiala prek naročilnic je dejal, da se je UKC velikokrat soočal z izrednimi razmerami, ko so morali nujno nakupiti določen material. In v takšnih primerih je po zakonu tudi mogoče opraviti nabavo v vrednosti več kot 24.000 evrov prek naročilnice. Ob tem pa Vrhunec trdi, da je bilo teh sivih con precej manj, kot jih je ugotovilo računsko sodišče. Po njegovih navedbah je bilo takšnih nakupov le 20 odstotkov celotne mase materialov.
Andrej Baričič je UKC kot v. d. generalnega direktorja vodil od 11. avgusta do 9. decembra 2015. Komentarja na ugotovitve računskega sodišča, sploh glede na to, da je UKC vodil le krajši čas, pa nima.
Brigita Čokl pa je UKC kot v. d. generalnega direktorja vodila od 10. decembra 2015 do 9. maja 2016. Čas revizije UKC se je torej nanašal na tri tedne pod njenim vodstvom. Čoklova je za STA dejala, da je sicer danes prejela pošto, ni je pa še pogledala. Tako da še zaenkrat ne more komentirati ugotovitev.
Računsko sodišče je sicer v preteklosti UKC Ljubljana izdalo več revizijskih poročil z negativnim mnenjem. Na vprašanje, ali ta poročila sploh kaj zaležejo pri UKC, pa je Vesel ocenil, da se mu zdi problem kontinuiteta vodstev. "Težko je najti sogovornika, ki bi bil prisoten daljše časovno obdobje, ki bi se zavedal problema in bi ga bil tudi sposoben rešiti. Najbrž bi potrebovali večjo pozornost tudi sveta zavoda ali celo ustanovitelja. Smo na točki, ko bo to nekdo moral storiti. Upam, da bo to sedanje vodstvo," je dejal.
V UKC revizijskega poročila računskega sodišča še niso podrobno preučili, že sedaj pa lahko potrdijo, da so nekatere ugotovitve sodišča podobne ugotovitvam pregleda dokumentov in analiz, ki jih je v zadnjem mesecu opravilo novo vodstvo UKC.
Napovedali so, da bodo takoj šli v notranji nadzor in aktivno pričeli odpravljati zaznane odklone s ciljem zagotavljanja učinkovitega pridobivanja in upravljanja medicinske opreme. Ob tem pa so opozorili, da aktivnosti za odpravo nekaterih odstopanj že tečejo, nekatera odstopanja pa so izrazito sistemske narave in jih ni mogoče odpraviti čez noč.
Ministrstvo za zdravje bo pozvalo svet UKC, naj o poročilu in odzivnem poročilu razpravlja in sprejme ustrezne ukrepe. V poslanski skupini SDS pa so se odločili zahtevati sklic skupne nujne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo in komisije za nadzor javnih financ, na kateri bi razpravljali o ugotovitvah računskega sodišča.
