Nov zakon o stvarnem premoženju države po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Nejca Brezovarja natančneje ureja centraliziran način ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je v pristojnosti ministrstva za javno upravo. Zakon pri tem določa upravljavske pristojnosti ministrstva.
Zakon določa, da so javni zavodi, javni gospodarski zavodi, agencije in skladi pred sklenitvijo pravnega posla ravnanja s premoženjem, katerega pogodbena vrednost presega 10.000 evrov, dolžni pridobiti pisno soglasje organa, pristojnega za področje, na katerem delujejo. Za občine pa določa, da mora župan pri ravnanju z občinskim premoženjem za posle, vredne več kot pol milijona evrov, predhodno dobiti soglasje občinskega sveta.
Po predlogu sta lahko upravljavca stvarnega premoženja države državni organ ali oseba javnega prava, ki uporabljata stvarno premoženje. Glede prodaje državnega premoženja pa zakon sledi načelu, da nepremičnine ni mogoče prodati pod ocenjeno oziroma orientacijsko vrednostjo mimo postopkov, ki zagotavljajo tržno vrednost.
Matej T. Vatovec (Levica) je podvomil o navedbah, da stvarno premoženje centralno upravlja ministrstvo za javno upravo. Ravno v obrazložitvi zakona je navedeno, da je upravljavcev še vedno več kot 450, je opozoril. Brezovar pa je v zvezi s tem pojasnil, da gre pri slednjem predvsem za agencije in sklade. V Levici so z dopolnilom sicer predlagali, da bi bila določba zakona dolžna upoštevati tudi Banka Slovenije, a odbor dopolnila ni podprl.
V SDS po besedah Nade Brinovšek (SDS) podpirajo predvsem določbo, po kateri se bo lahko premoženje prodalo ali kupilo le, če bo nepremičnina uvrščena v načrte razvojnih programov in bo o tem nato odločala vlada.
Predlog novele zakona o javnem naročanju so v DZ vložili poslanci SMC in SD. Z njo bi med drugim v zakon vključili možnost, da organ pogodbo o javnem naročilu razveljavi v primeru, da ugotovi, da izvajalec javnega naročila ali njegov podizvajalec huje kršita delovno, okoljsko ali socialno zakonodajo. Slednje bi po sprejetem dopolnilu Levice veljalo tudi za že obstoječe pogodbe. Za postopek oddaje javnega naročila pa je določeno, da mora naročnik iz postopka izločiti ponudnika, ki nima poravnanih finančnih dajatev ali če je bila zoper njegove vodstvene delavce izrečena obsodilna sodba za več deset posebej naštetih kaznivih dejanj.
Po besedah Bojane Muršič (SD) gre pri noveli za problematiko, ki jo je treba rešiti. Zdaj namreč za primere, ko so ponudniki kršili delovno zakonodajo, "enostavno nismo imeli nobenega vzvoda", da bi jih izločili iz postopka, je dejala.
Nada Brinovšek je napovedala, da bodo v SDS novelo podprli, se ji pa zastavlja vprašanja, "zakaj rešujemo samo javna naročila na področju storitev, ne pa tudi gradenj". "A tu ni težav?" je vprašala.
Da bi zakon zajel tudi javna naročila s področja gradenj, je z dopolnilom predlagala Levica, a je bilo to zavrnjeno. Državni sekretar Brezovar je namreč opozoril, da takšna naročila predstavljajo dve tretjini vseh javnih naročil, preverjanje ustreznosti ponudnikov pa bi zahtevalo dodaten čas in stroške. Sicer pa naj bi možnost preverjati ustreznosti ponudnikov obstajala že zdaj.
