Kot so za STA povedali v Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), si vsi zavezanci še niso uredili pooblastil ali si pridobili digitalnih potrdil, ki so obvezna za izvedbo vpisa. Poleg tega ugotavljajo, da so se nekateri zavezanci šele seznanili z obveznostjo vpisa, in predvidevajo, da obstajajo tudi takšni, do katerih ta informacija še ni prišla, in takšni, ki imajo težave pri pridobivanju podatkov o dejanskih lastnikih, ki so tujci.
Večjih težav pri vpisovanju podatkov na Ajpesu sicer ne zaznavajo; pojavljajo se posamični primeri zaradi neurejenih podatkov v primarnih registrih pri tujcih ter primeri težav pri zavezancih, ki niso vešči uporabe spletnih aplikacij. Na vsebinska vprašanja jim odgovarjajo sami, tudi s pomočjo pojasnil, objavljenih na spletnih straneh, v določenih primerih pa jih usmerijo k Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, ki je pristojen za vsebinska pojasnila.
Za neizpolnjevanje zavez, med drugim če zavezanec ne vpiše podatkov o lastniku ali če vpiše napačne podatke, so zagrožene globe od 6000 do 60.000 evrov, globa za odgovorno osebo takšnega zavezanca je od 400 do 2000 evrov.
Register dejanskih lastnikov oz. fizičnih oseb, ki so končni lastnik podjetja, je Ajpes vzpostavil na podlagi zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je začel veljati novembra lani.
Dejanske lastnike morajo v register vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, ter tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki jim pri poslovanju nastanejo davčne obveznosti v Sloveniji. Med zavezanci, ki morajo ugotavljati te podatke, sta tudi Slovenski državni holding in Družba za upravljane terjatev bank.
V register pa podatkov ni treba vpisati enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo, pri katerih je edini družbenik hkrati edini zastopnik družbe, neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom ter gospodarskim družbam na borznem oz. organiziranem trgu, na katerem morajo spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
Register naj bi pripomogel k zagotavljanju transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanju zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Predvideno je, da bo register v prihodnje podatki povezljiv tudi s tovrstnimi registri v drugih evropskih državah.
