c S
Na komisiji DZ za peticije brez večjega nasprotovanja predlogu novele o izvršbi 11.01.2018 12:59 Ljubljana, 11. januarja (STA) - Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je danes kot zainteresirano delovno telo seznanila s predlogom novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki daje dolžnikom dodatne možnosti za preprečitev deložacije.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je dejala, da že veljavni zakon o izvršbi daje dolžniku precej možnosti, po katerih lahko prepreči deložacijo. Predlog novele pa daje še dodatno varstvo in sredstva dolžniku v primeru, ko je dolg nizek in obvladljiv, prodaja njegovega doma pa bi bila nesorazmerno sredstvo.

Tako je predlagan podaljšan rok, v katerem dolžnik lahko predlaga drugo sredstvo izvršbe. Prav tako lahko drugo sredstvo izvršbe predlaga sodišče po uradni dolžnosti, je povedala.

V letih od 2005 do 2015 je bilo po njenih besedah približno 7300 predlogov za izvršbo, toda izvršenih jih je bilo manj kot 1,5 odstotka.

Na ministrstvu za delo pozdravljajo rešitve predloga, ker so usmerjene k ljudem, je dejala državna sekretarka na ministrstvu Martina Vuk. Po njenih besedah bo vzpostavljen mehanizem neposrednega obveščanja, ko se bodo centri za socialno delo lahko pravočasno vključili v posamezno zadevo.

Predstavnik Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Miran Kerin je opozoril, da se problematika deložacij razlikuje glede na posamezno okolje. V nekaterih občinah namreč ni stanovanjskega sklada. Center za socialno delo Ptuj se denimo že vključuje v reševanje primerov, kar zdaj predvideva tudi predlog novele, je dejal.

V Stanovanjskem skladu RS pozdravljajo predlagane spremembe zakona. Tisto, kar je predmet izvršb, sicer po njihovih navedbah predstavlja le majhen del vseh primerov, saj v večini pride do ustrezne rešitve oz. dogovora. Veliko stvari se da preprečiti, največja ovira pa je zatiskanje oči dolžnikov pred nastalim problemom, so poudarili v skladu.

Ljudje se soočajo s težkimi življenjskimi situacijami, v katerih bi jim država morala pomagati, je v razpravi dejala predsednica komisije Eva Irgl iz SDS. Spomnila je na odmeven primer Vaskrsič, v katerem je bil dolžnik deložiran zaradi dolga v višini malenkost nad 100 evrov, a je Evropsko sodišče za človekove pravice takšno potezo ocenilo kot nesorazmerno.

Vinko Gorenak iz SDS je menil, da gre predlagana novela v pravo smer. Želi namreč preprečiti "kritične primere", ko prihaja do izvršb zaradi zelo nizkih zneskov, je pojasnil.

Saša Tabaković iz SMC je opozoril, da so dolžniki nevešči postopkov. Sicer pa je bilo v obdobju med letoma 2005 in 2015 v izvršilnem postopku prodanih razmeroma malo nepremičnin, ker je postopek izvršbe dolgotrajen in sorazmerno drag, vmes pa lahko pride tudi do dogovora med upnikom in dolžnikom, je dejal.

Po besedah Mihe Kordiša iz Levice so deložacije "najbolj krut izraz slabe socialne slike v državi". Predlagana novela pa po njegovih besedah ni niti sistemska niti celovita, saj bo izvršba zaradi nizkega dolga še vedno mogoča.

Tudi Marinka Levičar iz DeSUS je bila kritična do predloga novele. Dolžnika bi morala bolj ščititi kot upnika, je menila.

Bojana Muršič iz SD je pozvala k obveščanju ljudi, da imajo pod določenimi pogoji možnost dobiti izredno denarno socialno pomoč. Na tak način bi lahko po njenih besedah preprečili, da zapadejo v dolgove zaradi neplačevanja tekočih obveznosti.