Kot je v današnji izjavi za medije pojasnila namestnica generalne direktorice direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Isopova, je koncept ugotavljanja dohodkov enoten za vse pravice iz javnih sredstev, to pomeni, da se kot dohodek pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči upošteva tudi otroški dodatek. Toda že po sedanji zakonodaji se otroški dodatek pri tem ne upošteva v celoti, ampak zgolj v tistem delu, ki je namenjen za preživljanje. Ne upošteva pa se tisti del, ki je namenjen vzgoji in izobraževanju, ki za vsakega otroka znaša nekaj manj kot 23 evrov, je navedla Isopova.
Glede omenjenih pozivov k izvzetju otroškega dodatka iz cenzusa za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči je dejala, da mora odločitev temeljiti na dobro pripravljenih analizah. Inštitut za makroekonomske analize in razvoj jim bo po njenih navedbah pripravil mikrosimulacijski model, na katerem bodo lahko pripravili izračune in pregledali različne možnosti, na kakšen način to področje urediti.
Kot je napovedala, bodo analize lahko začeli pripravljati v spomladanskem času, izračuni pa bi bili lahko pripravljeni v drugi polovici leta. Na podlagi te analize in izračunov bodo po njenih navedbah tudi sprejeli stališče. Sprememb glede otroških dodatkov pa torej ni pričakovati pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami.
Isopova je opozorila, da bi bilo treba poleg sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pripraviti tudi analize za spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ureja ekvivalenčne lestvice za socialno pomoč. Prav tako bi po njenih navedbah veljalo razmisliti tudi o spremembi namena otroškega dodatka, ki je zdaj delno namenjen preživljanju, delno pa vzgoji in izobraževanju. "Spremembe so zelo kompleksne in velike in jih na zelo kratek rok ni možno doseči, pripraviti jih moramo premišljeno in zelo dobro," je poudarila.
Pristojni parlamentarni odbor je sicer že marca lani vladi predlagal, da ustrezno rešitev poišče do izteka leta 2017. Kot je pojasnila Isopova, so na ministrstvu pripravljali spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je bil sprejet decembra in med drugim prinaša uvedbo informativnega izračuna. "Ocenili smo, da so to tiste spremembe, ki so res pomembne in jih je treba v kratkem roku sprejeti, da se približamo uporabnikom in olajšamo delo centrom za socialno delo," je dejala in poudarila, da je treba spremembe pripravljati postopno in premišljeno. "Vseh sprememb hkrati ni mogoče narediti, kajti to bi lahko pomenilo velika tveganja v praksi," je dodala.
Kot še zadnjo spremembo v mandatu te vlade na področju sociale je Isopova omenila novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero se bo zvišal osnovni znesek minimalnega dohodka, ki pomeni tudi zvišanje denarnih socialnih pomoči in varstvenih dodatkov za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Novela, ki jo pripravljajo, bo po njenih navedbah predvidoma sprejeta spomladi.
