Odločitev, da Slovenija postane samostojna država, je dejanje, s katerim se po svojih posledicah za usodo naroda komaj lahko primerja kateri drugi dogodek iz naše narodne preteklosti, je o pomenu plebiscita razmišljal zdaj že pokojni predsednik prve večstrankarske skupščine France Bučar. V soboto bo minilo 27 let od tega prelomnega poenotenja slovenskega naroda.
Bučar je na otvoritvi razstave Arhiva Slovenije ob 20. obletnici plebiscita opozoril, da je plebiscit pomenil korak v negotovo bodočnost: "Pomenil je pot v samostojnost, na katero nismo mogli biti pripravljeni. V preteklosti sicer nismo imeli svoje države, a smo kot narod obstajali; samostojnost pa nam ne daje nikakršnega trdnega zagotovila, da bomo kot narod obstali tudi vnaprej."
Plebiscit o samostojni Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega državnega zbora, sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Plebiscitarno vprašanje je bilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"
Po sprejetju zakona je 6. decembra 11 predstavnikov strank podpisalo sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. V njem so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno in da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev na plebiscitu.
Največja razhajanja med Demosom in opozicijo so bila glede kvoruma, je pojasnjeno v zborniku Slovenska novejša zgodovina 1848-1992. Opozicijske stranke so zagovarjale stališče, da bi bila za pozitiven izid plebiscita potrebna dvotretjinska udeležba vseh volilnih upravičencev oziroma da mora za osamosvojitev glasovati večina vseh upravičencev.
V Demosu so menili, da bi za pozitiven izid zadoščalo, če bi za glasovala večina volivcev, ki bi se udeležila plebiscita. Stališče opozicije so razumeli kot zavlačevanje oziroma oviranje plebiscita ter kot defetizem.
Po dolgotrajnih pogajanjih je bila sprejeta različica, ki jo je zagovarjala opozicija, namreč, da bo plebiscit uspešen, če bo za glasovalo 51 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Tako odločitev so predlagatelji utemeljili z dejstvom, da bo zato plebiscit bolj verodostojen tudi v tujini.
Izkazalo se je, da je bilo razhajanje odveč. Na plebiscitu je namreč glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh). Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik Demosa Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.
Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december, letos pade na torek, zaznamujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan. V soboto bo minilo tudi 26 let od dneva, ko je skupščina razglasila slovensko ustavo, ki je prinesla osamosvojitev države tudi v pravnem pomenu.
Plebiscit kot možnost nacionalne opredelitve so Slovenci doživeli trikrat - dvakrat le del naroda in tretjič večina. Prvič so se po pojasnilih zgodovinske stroke leta 1866 odločali Beneški Slovenci, drugi plebiscit je bil leta 1920 za Koroško, na tretjem plebiscitu leta 1990 pa je prvič lahko demokratično odločala večina slovenskega naroda.
Osrednja državna proslava v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti bo letos potekala v petek ob 20. uri v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Govornik bo predsednik vlade Miro Cerar. Dve uri prej bo slavnostna seja državnega zbora, na kateri bo predsednik republike Borut Pahor prisegel za nov mandat. Po prisegi bo imel inavguracijski govor.
Cerar bo v petek v vladni palači tudi pripravil sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve bo v petek skupaj z občino Prevalje pripravilo prireditev, s katero bo počastilo državni praznik in tudi 7. obletnico ustanovitve združenja. Zbrane bo nagovoril predsednik SDS Janez Janša.
Že nocoj bo v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani maša za domovino, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Dneva samostojnosti in enotnosti pa se bodo v teh dneh s slavnostnimi prireditvami spomnili tudi v številnih občinah.