Na ustavno sodišče se je pri obravnavi Kovačičeve pritožbe, s katero izpodbija poročilo Državne volilne komisije o izidu referenduma o zakonu o drugem tiru, obrnilo vrhovno sodišče. Vrhovni sodniki so namreč ocenili, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji neustavna, zato so ju vložili v ustavno presojo.
Kovačič se zdi žalostno, da je ustavno sodišče, ki bi moralo ščititi ustavo, dobilo klofuto od vrhovnih sodnikov. Meni sicer, da se pravna bitka na ustavnem sodišču bije v nesorazmerni zasedbi, zato bo zahteval izločitev Accetta in Sovdatove.
Prvemu očita, da je v konfliktu interesov, saj je bil po njegovih pojasnilih soavtor pravnega dela programa stranke SMC. Za Sovdatovo pa je danes na novinarski konferenci dejal, da njeno odločanje ni na ravni ustavnega sodnika. Če bosta omenjena izločena iz postopka, se bodo po Kovačičevih besedah morda zganili tudi drugi in ne bodo sodili proti ljudem in za državo.
Kovačič je ponovil, da izida referenduma ne priznava, ker je bil ta po njegovih besedah nedemokratičen in bo zahteval novega. Nov referendum mora po njegovi oceni potekati sočasno s prihodnjimi državnozborskimi volitvami. Do tedaj pa mora stati tudi zakon o drugem tiru. Ob tem je ponovil, da vse obstoječe različice projekta omogočajo hitrejšo, cenejšo in okolju prijaznejšo gradnjo drugega tira.
Pobudnik sprememb referendumske in volilne zakonodaje Blaž Babič je dodal, da je referendum o zakonu o drugem tiru neregularen zaradi 6. člena zakona o volilni in referendumski kampanji. Ta med drugim izdajateljem medijev nalaga, da morajo pred referendumom določiti in objaviti pravila za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju.
Babič je izpostavil, da mediji sami sebi pišejo pravila. Tudi zasebni mediji so dolžni sami sebi napisati pravila, pri tem pa je opozoril, da ni pomembno, kakšna so ta pravila, kako jih izvajajo in ali je vsem kandidatom zagotovljena pravična zastopanost.
Babič je omenjeni zakon o volilni in referendumski kampanji izpodbijal tudi na ustavnem sodišču, a so mu ustavni sodniki odgovorili, da ne gre za ustavnopravno vprašanje.
Kot je dejal, mu je bila s tem kršena pravica do sodnega varstva, po konvenciji o varstvu človekovih pravic pa tudi pravica do poštenega sojenja. Zaradi tega je septembra letos zadevo predal Evropskem sodišču za človekove pravice. Kot je pojasnil, so mu iz Strasbourga odgovorili, da bodo zadevo Babič proti državi začeli obravnavati v najkrajšem možnem času.
