Sodišče je na današnjem naroku izpeljalo praktično celotno glavno obravnavo, od Fišerjevega zagovora do zaključnih besed in razglasitve sodbe. Še pred tem je sodnica Melita Perko zavrnila vse predloge za pridobitev nekaterih dodatnih listin, kot tudi za zaslišanje nekaterih prič, saj je, kot je dejala, iz pisnih listin, ki jih ima sodišče, dejansko stanje dovolj dobro razjasnjeno.
V razglasitvi ustne sodbe je sodnica menila, da je treba Fišerja oprostiti, ker mu ni mogoče dokazati naklepa storiti kaznivo dejanje zlorabe položaja, prav tako ne naklepa Škrlecu pridobiti nepremoženjsko korist, kar mu je očitalo tožilstvo. Dejala je, da vsaka kršitev postopka še ne pomeni zlorabe položaja.
Tožilstvo je na razsodbo napovedalo pritožbo.
Danes bi moralo sodišče izpeljati tudi sojenje soobdolženemu v isti zadevi, nekdanjemu pravosodnemu ministru Zalarju, a tega tudi danes ni bilo na sodišče. Sodnica ga je zato izločila iz postopka in določila, da bo zanj postopek izpeljala posebej. Izdala je tudi odredbo za Zalarjevo prisilno privedbo, ki pa jo je preklicala po tem, ko ji je Zalarjev odvetnik Emil Zakonjšek zagotovil, da se bo Zalar zagotovo udeležil naroka, ki je razpisan za 8. januar. Kot je namreč dejal, naj bi bil Zalar, ki se več narokov ni udeležil že v Ljubljani, iz katere je bilo sojenje preneseno v Novo mesto, do 30. decembra na službenem potovanju v Makedoniji.
Po razglasitvi sodbe se je v sporočilu za javnost oglasil tudi Zalar in izrazil pričakovanje, da bo zdaj tožilstvo umaknilo obtožni predlog zoper njega. "To bi bilo med drugim tudi smotrno, saj stroški kazenskega postopka v primeru oprostilne sodbe bremenijo državni proračun in bodo nadaljnji stroški kazenskega postopka v tej zadevi povsem nepotrebni," je zapisal. V primeru, da obtožni predlog ne bo umaknjen, pa je napovedal, da se bo naroka 8. januarja udeležil in na njem "javno predstavil tudi vsa politična ozadja te zadeve".
Po razglasitvi oprostilne sodbe je Fišer za STA izrazil zadovoljstvo. Sodišče je po njegovi oceni sprejelo praktično vse teze obrambe, sodba pa po njegovih besedah dokazuje, da je bil celoten postopek nepotreben in da "je imel verjetno drug namen, kot je namen tovrstnih postopkov".
V današnjem zagovoru je Fišer sicer priznal, da je postopek imenovanja Škleca tik pred imenovanjem nove vlade leta 2012 izpeljal s kombiniranjem dveh različnih postopkov - najprej so imenovanje vodili po postopku za imenovanje javnega uslužbenca, po pritožbi ene od prijavljenih in imenovanju Škrleca za višjega tožilca pa so ga dokončali po postopku za dodelitev tožilca. Fišer je danes dejal, da je bil prepričan, da je takšno kombiniranje mogoče.
Tožilka Manja Prezelj pa je nasprotno v zaključni besedi opozorila, da sta nezakonitost kombiniranja dveh postopkov, ki morata sicer potekati ločeno, ugotovila tako upravno sodišče kot Državnotožilski svet in nadzorna komisija ministrstva za pravosodje. Ocenila je, da v primeru Fišerja, ki je prava uka stranka in naj bi celo sam sodeloval pri pripravi zakona o državnem tožilstvu, ni mogoče izgovarjati na zmoto v razlagi zakona.
Odločitve sodišča Prezljeva po razglasitvi sodbe za STA ni želela komentirati.
