"Evropske institucije se ne bodo veliko vmešavale v mejne spore med članicami unije," je prepričan Milan Zver (EPP/SDS). Edina evropska instanca, ki bi morala imeti vpliv, je po njegovem arbitražno sodišče v Haagu. "To je svoje opravilo, mednarodno pogodbo imamo in to je to," meni poslanec.
Dodal je, da bo posrednik Bruslja, podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans verjetno rekel, da je treba mednarodne pogodbe spoštovati. "A to ne pomeni, da smo kak korak ali centimeter bliže rešitvi spora o meji," je povedal Zver in dodal, da mora pri implementaciji arbitražne odločbe aktivno sodelovati tudi hrvaška stran.
Slovenska vlada je zato po mnenju Zvera v zadnjih mesecih naredila strateško napako, ker se ni hotela pogovarjati s hrvaško stranjo. Za to sta po njegovem med drugim odgovorna predsednik vlade in predvsem zunanji minister.
Patricija Šulin (EPP/SDS) je v odgovoru na vprašanje o nedavnem obisku predsednika SDS Janeza Janše v Zagrebu dejala, da je Janša s tem pokazal, da se je treba pogovarjati, se sestati in poskušati doseči rešitev. Slovenska politika je nespretna, tako se ne rešuje težav, pravi poslanka.
Šulinova je dodala, da tudi Timmermans opozarja, da se je treba pogovarjati. Menila je, da bosta oba predsednika vlad morala sesti skupaj, da bo prišlo do implementacije arbitražne odločbe.
"Če Evropska komisija ne bo igrala vloge, kot jo je napovedala, torej vztrajala pri spoštovanju mednarodnega prava, smo lahko državljani Slovenije upravičeno razočarani," je ocenila Tanja Fajon (S&D/SD). Ob tem je spomnila, da bo reševanje dvostranskih vprašanj, predvsem vprašanja meja, v prihodnje pogoj za vstop novih članic v EU, kot je razvidno iz nove strategije o širitvi unije.
Fajonova glede implementacije arbitražne odločbe pričakuje jasne poteze Evropske komisije in da se v dialogu med Slovenijo in Hrvaško pride do rešitev.
Franc Bogovič (EPP/SLS) je dejal, da je v pogovorih z evropskimi kolegi večkrat izpostavil, da je treba implementirati arbitražno odločbo, da se podobno ne ponovi v drugih državah. In to je po njegovem argument, ki ga razumejo in se nanj odzovejo ter tudi razlog za odločitev Bruslja, da aktivneje poseže v reševanje spora.
Spomnil je, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker septembra dal vedeti, da države, ki ne spoštujejo pravnega reda, ne sodijo v EU. Po 29. decembru, ko se izteče šestmesečni rok za implementacijo odločitve arbitražnega sodišča je pričakovati večji pritisk na Hrvaško, še meni Bogovič.
Poslanca in nekdanjega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta (EPP/NSi) ne čudi, da se je Evropska komisija postavila na stran arbitražnega sodišča in v pomoč ponudila Timmermansa. Ta čas ne vidi poti, ki bi obšla arbitražno sodišče. Zdaj je na obeh straneh, da se dogovorita. Je pa Peterle nezadovoljen, ker zunanji minister Karl Erjavec in premier Miro Cerar glede Hrvaške vodita vsak svojo politiko. "Če pri tako pomembni stvari dva ključna človeka v vladi ne moreta stopiti skupaj, kaj naj pričakujemo?" je vprašal.
"Ne koristijo niti izjave v stilu veleizdaje," je bil kritičen Ivo Vajgl (Alde/Deseus), tudi nekdanji zunanji minister. Po Vajglovem mnenju bi bilo najpametneje, da se v Sloveniji poenotimo in da glede implementacije arbitražne odločbe pride do dialoga med koalicijo in opozicijo. Ob tem poslanec svari, da bi se morali izogibati uporabi vprašanja arbitraže v predvolilne namene.
Po Vajglovi oceni Evropska komisija ne bo skušala rešiti vprašanja implementacije arbitražne razsodbe, bo pa krepila sporočilo, ki ga daje Hrvaški, da je treba spoštovati arbitražno sodišče in arbitražni sporazum, ker gre za mednarodno pravo. Poslanec sicer pričakuje, da se bo zadeva še nekaj časa vlekla.