Za reformo so glasovali 503 poslanci, 87 jih je bilo proti in 13 vzdržanih. Nova pravila naj bi začela veljati 1. januarja 2018, pred tem pa jih mora formalno potrditi še Svet EU.
Z novimi predpisi bodo priznana združenja kmetov lahko načrtovala proizvodnjo in se v imenu svojih članov pogajala o dobavnih pogodbah, ne da bi s tem kršila konkurenčna pravila EU. Kolektivna pogajanja so bila doslej dovoljena le v sektorjih mleka, oljčnega olja, govedine in žitaric.
Nova zakonodaja bo kmetom nudila tudi boljo zaščito pred nihanji na trgu in naravnimi tveganji, kot so slabe vremenske razmere, rastlinski škodljivci ali bolezni živali.
Evropska komisija se bo lahko po novem hitreje odzvala na krize z uporabo izrednih podpornih ukrepov za kmete.
Države članice pa bodo v prihodnje tudi imele več svobode pri opredelitvi aktivnega kmeta oz. upravičenca do evropskih kmetijskih subvencij. Lahko bodo tudi zvišale dodatke za mlade kmete za 25 do 50 odstotkov osnovnega izplačila za prvih 25 do 90 hektarjev.
Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) je v ponedeljkovi razpravi o tej temi izrazil zadovoljstvo o doseženem dogovoru. Kot je dejal, so si v njegovi politični skupini EPP za glavni cilj v pogajanjih zadali poenostavitev SKP v smeri krepitve pogajalske moči kmetov v prehrambni verigi in boljših ukrepov za soočanje s tveganji in z današnjo potrditvijo jim je to uspelo.
Bogovič je izpostavil še izboljšanje ukrepov zelene komponente SKP, kar predvsem velja za ukrepe na območjih z ekološkim pomenom in trajnih pašnikih, kar je pomembno predvsem za slovenske visokogorske kmetije. "Poleg tega potrjene spremembe krepijo tudi orodja za upravljanje s tveganji v okviru ukrepov za razvoj podeželja, pri čemer velja izpostaviti vpeljavo novega orodja za stabilizacijo dohodkov," je dejal.
Uspeh poenostavitev SKP je po Bogovičevem mnenju sicer odvisen izključno od tega, ali bodo države članice ustrezno uresničevale ukrepe. "Brez proaktivne vloge držav, tako glede organiziranja kmetov v organizacije proizvajalcev, definicije aktivnega kmeta kot opredelitve ukrepov za obvladovanje tveganj, so vsi naši napori za izboljšanje položaja kmetov na ravni EU odveč. Upam, da bo takšno pot izbrala tudi Slovenija," je zaključil Bogovič.
