c S

Vlada z današnje seje umaknila predlog uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju

16.11.2017 13:11 Ljubljana, 16. novembra (STA) - Vlada je z dnevnega reda današnje seje umaknila predlog uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, s katero bi se na račun odprave plačnih nesorazmerij masa njihovih plač povečala za 8,8 milijona evrov, so potrdili v Ukomu. Uredba je sicer v javnosti zbudila nemalo razburjenja, saj da se plače ponovno zvišujejo tistim, ki so že bolje plačani.

Odločitev, da danes vlada še ne odloča o uredbi, je sprejela koalicija na rednem srečanju, ki je potekalo pred sejo vlade. Kot je pojasnila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, so po poročilu ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja v koaliciji ugotovili, da je potreben še en temeljit krog pogovorov, zlasti zato, ker je zdaj dokončno jasno, kaj vse je na pogajalski mizi tudi s strani sindikatov.

Po njenih besedah je treba najti kriterij pravične rešitve za vse potrebe na različnih sektorjih ter se okoli tega uskladiti in izpogajati. Najti je treba rešitev, s katero ne bodo nikogar deprivilegirali in bodo veljala primerljiva merila za različne skupine, je dodala.

Vodja poslancev SD Matjaž Han se je podobno zavzel za to, da se zadeve o plačnih anomalijah rešujejo v svežnju, ne za vsakega posebej. Da je nesmiselno reševati eno kategorijo pred drugo, pa je ocenil tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Prepričan je, da bi ta odločitev sprožila odzive sindikalnih skupin. "Zadevo bo treba kompleksno obravnavati in najti skupno rešitev," je dodal.

Po pojasnilih ministrstva za javno upravo je koalicija tako odločila, "da bo vlada konkretne obveznosti s podpisi dogovorov in uredbe na področju plač lahko sprejela takrat, ko bo znan celoten finančni okvir in ne samo delne ureditve".

Še vedno namreč niso končana pogajanja o odpravi anomalij v plačnem sistemu nad 26. plačnim razredom ter o postopni odpravi varčevalnih ukrepov za leto 2018. Poleg tega bi nedvomno imele finančne posledice dodatne zahteve sindikatov, ki jih imajo pri spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju. K temu je treba dodati še zahteve različnih poklicnih skupin, katerih finančni učinki po optimistični oceni presegajo 100 milijonov evrov. Nekateri sindikalni predlogi pa predstavljajo celo več 100-milijonsko obremenitev javnih financ, so pojasnili na ministrstvu.

"V takšnih okoliščinah je z vidika stabilnosti javnih financ nujno zagotoviti stabilnost celotnega stroška dela kot enega glavnih proračunskih izdatkov in uskladiti različne sindikalne interese," so dodali.

Uredba določa plačne razrede, razpone plačnih razredov, kriterije ter metodologijo za uvrstitev delovnih mest, med drugim ravnateljev, rektorjev, dekanov, direktorjev vladnih služb in organov v sestavi, generalnih direktorjev, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, glavnih inšpektorjev, generalnih sekretarjev oz. sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, načelnikov upravnih enot ter direktorjev oz. tajnikov občinskih uprav. Nove uvrstitve bi veljale od začetka leta 2018.

Na ministrstvu za javno upravo, kjer so pripravili uredbo, so pred dnevi za STA navedli, da so direktorji prvi vstopili v nov plačni sistem, zaradi interventnih ukrepov pa se od leta 2012 njihove uvrstitve niso spreminjale, temveč so se določali le plačni razredi novoustanovljenih oseb javnega prava. Tako so pri vrednotenju delovnih mest direktorjev v tem obdobju nastale anomalije, ko jih po višini plače prehitevajo številni javni uslužbenci.

Tudi v današnjem sporočilu so ponovili, da so bile plače direktorjev v javnem sektorju pogosto vsebina varčevalnih ukrepov v preteklih letih, prav tako je potrebno upoštevati, da za direktorje v javnem sektorju ne velja sistem napredovanj in dodeljevanja dodatkov, kot je v veljavi za ostale javne uslužbence.

Predlog uredbe sicer ni predmet usklajevanj s sindikati javnega sektorja, jih je pa vlada z njo seznanila, prav tako predstavnike občinskih združenj.