c S

Ravnanje ministra Klemenčiča bodo poslanci pretresali na petkovi 13-urni seji

15.11.2017 17:54 Ljubljana, 15. novembra (STA) - Državni zbor bo v petek razpravljal o interpelaciji zoper ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. V SDS so interpelacijo vložili zaradi "zavajanja javnosti glede ravnanja KPK" v primeru suma pranja denarja preko NLB ter odgovornosti za izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje. Za razpravo je predvidenih skoraj 13 ur.

Glede zgodbe okoli sumov pranja iranskega denarja preko NLB v SDS Klemenčiču očitajo, da ni govoril resnice. Klemenčič je bil od leta 2010 do leta 2014 predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Sredi junija letos, po razkritju zgodbe, je Klemenčič povedal, da je bila komisija leta 2011 preko žvižgača seznanjena z domnevnimi sumi pranja denarja preko NLB. Ta jim je dostavil "nek tajni dokument NLB", ki so ga po ministrovih besedah s KPK v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe posredovali pristojnim organom.

Poslanec SDS Branko Grims pa je ob predstavitvi razlogov za interpelacijo zatrdil, da je komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi, ugotovila, da je KPK tajni dokument NLB zgolj neformalno predala uslužbencu Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta ga je nesel na policijo, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.

Klemenčiču tako očitajo kršenje sporazuma, ki sta ga januarja 2010 podpisala KPK in policija. Sporazum po besedah Grimsa določa predajo dokumentov med KPK in policijo v skladu z določili zakona o kazenskem postopku, neposredno elektronsko komunikacijo in določitev ter izmenjavo kontaktnih oseb ob hkratnem obveščanju generalne policijske uprave, kadar ji KPK zadeve ne odstopi neposredno. Če bi KPK dokument policiji posredovala v skladu s tem sporazumom, bi bilo ravnanje policije bistveno drugačno, je po besedah Grimsa povedal tudi takratni vodja preiskave.

V SDS so zato prepričani, da je Klemenčič s tem opustil dolžno ravnanje, "kar ustreza definiciji korupcije".

Ministru v SDS očitajo tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje. Pri tem je Grims omenil primer nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, za katerega je ustavno sodišče po besedah Grimsa ugotovilo, da je v primeru Patria sodeloval pri kršitvah človekovih pravic, a Klemenčič ni ukrepal. "Kdor molči, se strinja," je dejal Grims.

Poleg tega v SDS Klemenčiču očitajo negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Pri tem v interpelaciji navajajo novelo zakona o kazenskem postopku, ko je minister po besedah Grimsa nerazumno vztrajal pri rešitvah, proti katerim so bili vrhovno sodišče, tožilstvo, odvetniška zbornica in ugledni profesorji kazenskega prava vseh treh pravnih fakultet v Sloveniji.

Očitajo mu tudi odgovornost zaradi nepriprave ustrezne zakonodaje na področju pravosodja, ki "bi omogočala celostno reformo pravosodja, prilagojeno standardom EU". Tudi ker reforme ni, po besedah Grimsa pravosodje deluje tako, da ustvarja prvorazredne in drugorazredne državljane, pri čemer se je dotaknil tudi primera Zorana Jankovića, ko je ljubljansko višje sodišče potrdilo izločitev dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem.

Klemenčič pa motive SDS za vložitev interpelacije vidi predvsem v "mešanici osebnih motivov in odnosa podpisnikov interpelacije do mene kot nekdanjega predsednika KPK na eni strani ter dejstva, da se v omarah bančne luknje, tudi Nove kreditne banke Maribor (NKBM), in nezadostne preiskave oziroma njene ustavitve leta 2012 v zadevi Irangate skrivajo tudi okostnjaki z oznako 'made by SDS'".

Glede delovanja KPK v zgodbi okoli pranja iranskega denarja preko NLB je zagotovil, da je komisija glede na pravne in dejanske okoliščine ravnala ustrezno, profesionalno in storila vse, kar je bilo v njeni moči in pristojnosti.

Na druge očitke iz interpelacije pa je odgovoril s podatki, in sicer da je pravosodno ministrstvo v zadnjih treh letih pripravilo številne zakonodajne, organizacijske in finančne ukrepe za večjo učinkovitost, odgovornost in transparentnost delovanja slovenskega pravosodja v širšem smislu, hkrati pa tudi za večjo pravno varnost posameznika.

Kot je naštel, je bilo v njegovem mandatu sprejetih že 26 zakonov ter 41 podzakonskih aktov. Dodatnih pet zakonov pa je že pripravljenih in so v vladni proceduri. Po ministrovih navedbah je bil vsak od sprejetih zakonskih aktov "del jasno začrtane strategije ministrstva za krepitev učinkovitosti, kakovosti, preglednosti in odgovornosti delovanja različnih deležnikov v pravosodnem sistemu".

Od leta 2014, ko je prevzel mandat, so po navedbah ministra povečali število tožilcev, po dolgih letih posodobili informacijsko opremo tožilstva in pravobranilstva. Izpostavil je še skrajševanje časa reševanja pravdnih zadev na slovenskih sodiščih in zmanjševanje sodnih zaostankov.

Da bi SDS z interpelacijo uspel in bi dosegel razrešitev ministra, mora predlog podpreti večina vseh poslancev, torej najmanj 46.

To bo že deseta interpelacija, uperjena proti članom vlade Mira Cerarja, ki se ji sicer počasi izteka mandat. Ravno v dneh po vložitvi interpelacije je vlada podprla kandidaturo Klemenčiča za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. Tako se je minister za pravosodje ob pripravah na zagovor v DZ pripravljal tudi na zaslišanje za komisarja.