c S
Ustavni sodniki poslušali mnenja o ustreznosti volilnega sistema 07.11.2017 17:55 Ljubljana, 07. novembra (STA) - Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti volilne zakonodaje danes opravilo javno obravnavo. Med mnenji, ki so jih danes slišali ustavni sodniki, je prevladovalo stališče, da volilni sistem zagotavlja vpliv volivcev na izvolitev poslancev, različna pa so bila mnenja o tem, ali je njihov vpliv odločilen.

Kot je povzela sodnica poročevalka Dunja Jadek Pensa, državni svet izpodbija 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev, saj opozarja, da se volilni okraji med seboj zelo razlikujejo po številu volivcev, tudi v razmerju 1 : 3,73, medtem ko bi morali biti oblikovani tako, da se en poslanec voli na približno enako število upravičencev.

Zakonu o volitvah v državni zbor pa DS očita neskladje z ustavo zaradi nesorazmerno različnih pogojev kandidiranja za neodvisne kandidate v primerjavi s strankarskimi. Tudi pravila, po katerih se razdelijo poslanski mandati, po mnenju državnih svetnikov ne zadostujejo ustavni zahtevi, da imajo volivci odločilen vpliv na izvolitev kandidatov.

Pobudo je podrobneje prestavil tudi državni svetnik Zoran Božič, ki je opozoril, da je po slovenski ustavi nosilec oblasti ljudstvo in da morajo imeti volivci odločilen vpliv na izbiro. Zakonodaja pa omogoča, da so nosilec oblasti politične stranke. Ker volitve poslancev ne sledijo duhu in črki ustave, po Božičevem mnenju upada zaupanje v politični sistem in se zmanjšuje legitimnost oblasti.

Eden temeljnih problemov je po Božičevem mnenju neupoštevanje volje ljudstva, izražene na referendumu o volilnem sistemu leta 1996. Zato se mora po njegovih besedah ustavno sodišče opredeliti, ali je bila pri načelu sorazmernega predstavništva izigrana volja ljudstva in je uvedba tega načela utrdila hegemonijo političnih strank. Predlagajo torej presojo ustavnosti petega odstavka 80. člena ustave, s katerim je DZ leta 2000 določil, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu.

Besedo so dobili tudi predstavniki državnega zbora in vlade kot nasprotni udeleženci postopka. Tako v vladi kot v DZ so prepričani, da pobuda ni utemeljena in da volilna zakonodaja ni protiustavna. Menijo namreč, da različna velikost volilnih okrajev na izid volitev ne vpliva, saj se ta izračunava na ravni volilnih enot in celotne države.

Predsednik mandatno-volilne komisije DZ Mitja Horvat tudi meni, da za vsebinsko presojo ustavnega sodišča sploh niso izpolnjeni procesni pogoji, saj državni svet prej ni izčrpal vseh možnosti, ki jih ima za spremembo volilne zakonodaje na voljo. Ni pa na prošnjo predsednice ustavnega sodišča Jadranke Sovdat znal navesti pravne podlage za takšno navedbo.

Opozoril je, da je ustavno sodišče že ugotovilo, da je veljavni sistem delitve poslanskih mandatov ustavno skladen. Po njegovih besedah tudi ne gre za ustavnosodno vprašanje, pač pa sodi na polje političnih odločitev.

Tudi Mateja Prešeren z ministrstva za javno upravo je kot predstavnica vlade izrazila prepričanje, da izpodbijane določbe niso neskladne z ustavo. Opozorila je, da se rezultati volitev izračunavajo v okviru volilnih enot, kjer pa so razlike v velikosti minimalne. Glede očitkov o kršitvah enakosti volilne pravice pa je dejala, da so v zakonu predvidene alternativne možnosti pridobivanja podpore za nastop na volitvah.

Ustavno sodišče je na današnjo javno obravnavo povabilo tudi ustavnopravne strokovnjake, ki jih je povprašalo za mnenje. Med njimi je bil Franc Grad, sicer tudi eden od avtorjev volilne zakonodaje, ki vztraja, da je volilni sistem v skladu z ustavo, čeprav po njegovi oceni ni edini možen.

Poudaril je, da se enakost volilne pravice izraža na ravni volilne enote in na ravni celotne države, zato je velikost volilnega okraja irelevantna. Volilni izid v volilnem okraju je namreč samo merilo za podelitev mandata posamezniku. Poslancev se namreč ne voli v okrajih; če bi jih, to ne bi bil proporcionalni volilni sistem, je dodal.

Tudi Saša Zagorc meni, da volilni sistem ni v nasprotju z ustavo, čeprav z ureditvijo ni najbolj zadovoljen. Volivci sicer po njegovi oceni imajo odločilen vpliv na izbiro volivca, vendar "v zelo oskubljeni meri".

Osebno se sicer zavzema za sistem prenosljivega glasu kot najbolj personalizirane oblike izbiranja. A je ob tem opozoril, da naj v letu pred volitvami ne bi prihajalo do sprememb volilne zakonodaje, saj je najpomembneje, da je volilni sistem stabilen.

Drugačnega mnenja pa je Jurij Toplak, ki meni, da gre za ustavnopravno vprašanje in da je skladnost ureditve volilnega sistema vprašljiva. Sistem po njegovi oceni ne omogoča znotrajstrankarske izbire in čeprav volivcu daje vpliv, ta ni odločilen.

Pri velikosti okrajev in številu volivcev po njegovi oceni prihaja do prevelikih razlik. Tako lahko volivec v enem okraju dvigne rezultat za en promil, volivec v sosednjem okraju pa za tri promile, je ponazoril Toplak. Neenakost je po njegovi oceni tudi med kandidati.

Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko je opozoril, da trenutno volivec nima vpliva na izbiro kandidata znotraj strankarske liste, kar pomeni, da mu je kandidat na nek način vsiljen. Ureditev strankam tudi omogoča, da kandidate, za katere želijo, da so izvoljeni, kandidirajo v volilne okraje, kjer je večja verjetnost, da bodo izvoljeni, je dejal.

Predsednik DZ Milan Brglez pa je opozoril, da v primeru, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da je kateri od dveh zakonov v neskladju z ustavo, popravki v tem mandatu ne bodo mogoči, saj za to tik pred volitvami ne bo mogoče zagotoviti potrebne dvotretjinske večine.

Ustavno sodišče odločitve danes še ni sprejelo, pač pa bo to storilo na nejavni seji. Medtem bodo pridobili še nekaj podatkov, med drugim od Državne volilne komisije. Tej so naročili, naj pripravi analizo izidov dvojih zadnjih parlamentarnih volitev glede na izvolitev in število glasov kandidatov po posameznih okrajih. Nekateri so namreč opozorili, da je izvolitev v manjših volilnih okrajih bolj verjetna.