c S
Predlog avtentične razlage ZKP glede rokov za veljavnost prisluhov ima podporo matičnega odbora 26.10.2017 14:18 Ljubljana, 26. oktobra (STA) - Odbor za pravosodje je na današnji seji prižgal zeleno luč predlogu poslancev NSi za sprejem avtentične razlage členov zakona o kazenskem postopku, iz katere bi izhajalo, da je dveletni rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon na podlagi dokazov, pridobljenih iz prikritih preiskovalnih ukrepov, zgolj instrukcijski.

Poslanci NSi so predlog pripravili julija letos, po odločitvi preiskovalne sodnice, ki je na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Jankoviću so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila do 18. oktobra 2014, čemur so več kot leto pozneje sledile hišne preiskave, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos, torej več kot dve leti po prisluhih. To je preiskovalno sodnico vodilo k omenjenemu sklepu, pri čemer se je sklicevala na 153. in 154. člen zakona o kazenskem postopku ter nedavno odločbo ustavnega sodišča. Njeno odločitev je kasneje potrdilo tudi višje sodišče.

Poslanka NSi Iva Dimic je danes poudarila, da želijo zagotoviti zgolj enako obravnavo za vse. "Pregon bančnega kriminala se odvija prepočasi in nezakonito," je spomnila poslanka in poudarila, da se ne strinjajo s spremembo ustaljene sodne prakse, in to na enem samem primeru. "To je velik korak nazaj za ugled pravosodja v naši državi," je dejala.

Ob tem je izpostavila odločitev sodišča v primeru nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ko se nasprotno dokazi niso uničili. "Zgodba je šla že tako daleč, da smo nekoga že zamudili. Pomembno je povedati, da mi zaradi osamljenega primera spreminjamo 20-letno sodno prakso. Očitno ustavna odločba ni dovolj jasna. Ker če bi bila, bi bilo v dveh primerih enako odločeno glede uničenja dokazov, pa ni bilo. Zato je avtentična razlaga potrebna, da se v zakonodaji dopolni, kaj je instrukcijski in kaj prekluzivni rok," je poudarila poslanka.

Zakonodajno-pravna služba se do predloga za sprejem avtentične razlage sprva sploh ni opredelila, z argumentacijo, da je že ustavno sodišče pri presoji teh zadev ugotovilo njihovo ustavno skladnost in določilo, kako jih je treba razlagati.

Vendar je državni sekretar Darko Stare opozoril, da obrazložitve odločb ustavnega sodišča niso absolutno zavezujoče, sploh ne za redna sodišča. Ker je glede na dogodke očitno utemeljitev ustavnega sodišča premalo razumljiva, "bi bila taka razlaga potrebna in dobrodošla", je dejal.

Tudi na vrhovnem državnem tožilstvu podpirajo sprejetje avtentične razlage, je pojasnil tožilec Andrej Ferlinc. "Napačno je stališče, da s potekom dveletnega roka izsledki iz preiskave postanejo neveljavni," je dejal tožilec in ob tem opozoril na primere najhujših kaznivih dejanj, tudi na obravnavo terorizma.

Po njegovem prepričanju obstaja tudi tveganje, da bo zaradi te ene drugačne odločitve sodišča "onemogočeno vsakršno delo in bi se pojavila škoda tudi na preteklih postopkih". "Če zgolj na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov vemo, kdo je morilec, pa je nedosegljiv, da bi izsledke preiskovalnih dejanj preverili, ni mogoče vložiti zahteve za preiskavo ali obtožnico. Ali naj se država v takem primeru odreče pregonu in uniči lastne izsledke preiskovalnih ukrepov," se je vprašal.

Nenaklonjeni predlogu so bili v SMC in poslanski skupini nepovezanih poslancev. Poslanec SMC Igor Zorčič je izrazil prepričanje, da bi s sprejemom avtentične razlage "šla zadeva samo še bolj narobe". Jasna Murgel pa je izrazila prepričanje, da "enotne sodne prakse ne moremo ustvarjati z avtentično razlago, s prisilo sodišča". Sprejemu avtentične razlage je nasprotoval tudi Dobovšek, ki je menil, da je treba v tej zadevi "pozabiti na imena", saj da je že ustavno sodišče jasno povedalo svoje mnenje in avtentične razlage ne rabimo.

Vinko Gorenak in Branko Grims (SDS) pa sta izrazila naklonjenost sprejemu avtentične razlage. "Tu gre za vprašanje obstoja pravne države in vprašanje enakosti pred zakonom," je glede odločitve sodišča v primeru Janković označil Grims in bil kritičen do poslancev SMC, ki so nasprotovali sprejemu avtentične razlage. Ob nasprotovanje poslancev SMC se je obregnil tudi Gorenak, ki je ocenil, da s tako držo pritrjujejo odločitvam sodišč v primeru Janković.

Odbor je z devetimi glasovi za in tremi proti predlog avtentične razlage podprl. Zadevo bodo skušali uvrstiti že na novembrsko sejo DZ.