c S
V primeru Jankovića so sodišča spremenila dosedanjo sodno prakso 25.10.2017 16:51 Ljubljana, 25. oktobra (STA) - Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je obravnavala izločitev prisluhov županu Zoranu Jankoviću v zadevi Farmacevtka. Po besedah Branka Grimsa so ugotovili, da je bila v dozdajšnjih 19 podobnih primerih zahteva za izločitev prisluhov zavrnjena, le v primeru Jankovića je bila sodna praksa spremenjena in ji je bilo ugodeno.

Po besedah Grimsa se je pri obravnavi omenjenega primera na komisiji izkazalo, da je bilo po do zdaj zbranih podatkih, ki pa še niso dokončni, 19 primerov, ko so sodišča odločala o tem, ali je prisluhe mogoče uporabljati tudi po preteku dveh let, če se kazenski pregon v tem času še ni začel. V vseh 19 primerih so prvostopenjska sodišča odločila, da je prisluhe mogoče uporabljati, v dveh primerih pa je po pritožbi odločitev potrdilo tudi višje sodišče, je dejal Grims. "V primeru Zorana Jankovića se je prvič v zgodovini zgodilo, da je bila odločitev sodišča popolnoma nasprotna in je bilo zahtevi za izločitev in uničenje prisluhov ugodeno. Kako je mogoče, da se ravno v primeru ljubljanskega župana ravna drugače, kot je bila dozdajšnja sodna praksa," se je vprašal Grims.

Danes na komisiji navzoči predstavniki tožilstva in ministrstva za pravosodje takšnega preobrata v sodni praksi po besedah Grimsa niso želeli komentirati, saj postopek na sodišču še ni končan. "Bo pa to obrazložitev zelo zanimivo prebrati predvsem z vidika enakosti pred zakonom," je dejal.

Na tožilstvu so sicer že ob odločitvi sodišča o izločitvi dokazov opozorili, da odločitev višjega sodišča spreminja sodno prakso, tako na tožilstvu kot na ministrstvu za pravosodje pa so takrat izrazili upanje, da bo DZ sprejel avtentično razlago zakona o kazenskem postopku, ki jo predlaga NSi in po kateri bi jasno zapisali, da je omenjeni dveletni rok zgolj instrukcijski. Odbor DZ za pravosodje bo sicer predlog obravnaval v četrtek.

Nasprotno kot tožilstvo sta menila preiskovalna sodnica, nato pa tudi ljubljansko višje sodišče, ki je zavrnilo pritožbo Specializiranega državnega tožilstva na odločitev o izločitvi in uničenju dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem Jankoviću. Sodišči sta se med drugim sklicevali na zadnjo odločitev ustavnega sodišča in navajali, da rok niti ni instrukcijski, ampak je zakonski procesni rok, pa tudi, da je za začetek kazenskega postopka potrebna vložitev zahteve za preiskavo ali obtožnice. Sodišče je bilo kritično tudi do tožilstva, saj da so tožilko na ta procesni rok opomnili že 5. maja 2015, torej 17 mesecev pred iztekom roka.

Komisija DZ je po besedah njenega predsednika Grimsa danes zahtevala, da ji tožilstvo in ministrstvo za pravosodje posredujeta podatke o tem, v koliko primerih, v katerih so bili uporabljeni prikriti preiskovalni ukrepi, še grozi, da bodo prisluhi uničeni, ter kaj so naredili, da do česa podobnega ne bi več prišlo.

Komisija bo končne sklepe po besedah Grimsa sprejemala po tistem, ko bo od tožilstva in ministrstva dobila ustrezne podatke, zagotovo pa bodo šli "v smeri zahteve za vzpostavitev zakonitosti in uveljavljanja ustrezne odgovornosti". Pričakujejo tudi, da bodo na tožilstvu vzpostavili "sistem nadzora rokov, tako da bo mogoče pravočasno opozarjanje in ukrepanje z namenom, da se kaj takega več ne bi ponovilo".

Grims je še ocenil, da bi takšna pravna šlamastika, do katere je prišlo z zamujenim rokom tožilstva za začetek kazenskega pregona zoper Jankovića in sodnim uničenjem prisluhov, v "normalni pravni državi zanesljivo odnesla pravosodnega ministra". "Prišlo bi namreč do uveljavljanja objektivne odgovornosti za to, da sistem ne deluje, kot bi moral," je dejal.

Ljubljanskemu županu so sicer kriminalisti prisluškovali od 18. aprila do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.

Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos.

Jankovićev zagovornik je nato 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel oktobra 2016. Pritrdila pa sta mu torej najprej preiskovalna sodnica, nato pa še višje sodišče.