Poslanci menijo, da zaščita žvižgačev v EU ni celovita in pogosto ni ustrezna. Evropsko komisijo zato pozivajo, naj do konca leta predlaga pravila, ki bi veljala po vsej uniji.
Menijo tudi, da bi morale vse članice EU uvesti mehanizme za poročanje, s katerimi bi olajšale interno razkrivanje podatkov in omogočile žvižgačem, da obveščajo nevladne organizacije ali medije. Omogočiti bi bilo treba tudi anonimno poročanje.
Vse države unije bi morale po mnenju Evropskega parlamenta tudi zaščititi žvižgače pred maščevanjem, med drugim tudi s sankcijami za tiste, ki bi jim skušali preprečiti, da spregovorijo.
Žvižgačem bi morali nuditi tudi pravno in finančno pomoč, psihološko podporo ter nadomestilo za škodo, ki so jo utrpeli zaradi civilnih postopkov.
V EU bi morali po mnenju Evropskega parlamenta tudi vzpostaviti pristojne oblasti tako na ravni unije kot držav članic.
Evropski poslanec Igor Šoltes je po glasovanju opozoril, da žvižgači odkrijejo več kot 40 odstotkov vseh primerov finančnih goljufij, zato so zelo pomemben dejavnik načela pravice vedeti. Tudi zato je znova pozval Evropsko komisijo, naj v čim krajšem možnem času sprejme ustrezno zakonodajo za njihovo zaščito. Zakonodajo, ki jo bo lahko Evropski parlament potrdil in s tem preprečil nove žrtve, kakršna je nedavno ubita malteška novinarka, in nova šikaniranja.
