c S
Vlada potrdila več zakonskih predlogov za uveljavitev arbitražne sodbe 19.10.2017 08:17 Ljubljana, 18. oktobra (STA) - Vlada je na današnji seji potrdila več zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da je vlada sprejela paket štirih predlogov zakonov, ki jih bo sedaj poslala v državni zbor.

Dodala je, da lahko Slovenija vse te ukrepe sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.

Kot je še dejala, gre pri danes sprejetem paketu za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško; zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je v javnosti bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi; zakon o zemljiški knjigi ter zakon o morskem ribištvu.

Dodala je, da bo potrebno, ko bo evidentirana državna meja, sprejeti še nekaj predpisov, ki bodo urejali pooblastila slovenskih organov. Razen prvih dveh zakonov je večina tehnične narave, ker urejajo pooblastila državnim organom, je še pojasnila generalna sekretarka vlade.

Te zakone mora Slovenija sprejeti do 29. decembra, ko se izteče rok za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev arbitražne razsodbe. Nato pridejo na vrsto še preostali zakoni, ki niso nujno potrebni za implementacijo, in nekaj čez 30 podzakonskih aktov.

Kozlovičeva je napovedala, da bo vlada vse danes sprejete predloge zakonov poslala v parlamentarno proceduro s ciljem, da bi Slovenija imela pripravljene vse ukrepe tako, kot določa arbitražni sporazum. Po pričakovanjih bo državni zbor paket potrdil na novembrski seji.

Med temi akti je najpomembnejši zakon o evidentiranju državne meje, saj se bodo ostali zakoni iz paketa začeli uporabljati, ko bo vlada po evidentiranju meje sprejela ustrezen sklep. Kdaj se bo to zgodilo, za zdaj ni znano.

K sporazumnemu reševanju in uveljavitvi arbitražne sodbe si bo sicer Slovenija po besedah Kozlovičeve še naprej prizadevala spodbujati tudi Hrvaško, ker si Slovenija želi, da bi to storili skupaj.

Pojasnila je, da interventni zakon, vreden nekaj manj kot štiri milijone evrov, v splošnem delu določa obseg pravic - kdo je upravičen, kdo je pristojni organ za odločanje, oprostitev plačila stroškov v teh primerih. V posebnem delu ureja konkretne pravice za konkretno področje - pravice do socialnih transferjev, kjer bo ostala domneva stalnega prebivališča, kot ga jo imajo doslej. Glede pravic iz zdravstvenega zavarovanje pa se zagotavlja polno plačilo zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene mreže.

Na področju kmetijstva je med drugim predvideno nadomestilo za prejemnike subvencij v perspektivi do leta 2020 ter povračilo trošarine, za tiste, ki so izvajali kmetijsko in gospodarsko dejavnost, predviden je tudi zakup nadomestnih zemljišč. Predvideno je, da se šteje domneva legalnosti objektov, ki bodo v Sloveniji, vpis v zemljiško knjigo, predvsem gre tukaj za območje Drage. Predvidena je tudi finančna pomoč posameznikom, ki želijo izbrati prebivališče v Sloveniji, je še dejala.

Ta zakon je bil v celoti pripravljen na podlagi potreb, ki so jih izrazili prebivalci. Žal nekaterih stvari, teh je zelo malo, ne moremo uresničiti, bomo pa takoj, ko bo zakon sprejet, ponovno šli do prebivalcev in se z njimi individualno pogovorili, je še dejala v odgovoru na vprašanje.

Zakon o morskem ribištvu po njenih besedah omogoča izdajanje dovoljenj in uresničevanje zgodovinskih pravic, ki so jih imeli slovenski ribiči pred samo razsodbo.

Na novinarsko vprašanje, ali je zadnje povabilo premierja Mira Cerarja hrvaškemu kolegu Andreju Plenkovića znak popuščanja slovenskih stališč, je Kozlovičeva dejala, da ne gre za popuščanje. Slovenija ostaja na stališču, da je potrebno razsodbo arbitražnega sodišča v celoti uveljaviti, tako kot je razsojeno, si bo pa vseskozi prizadevala za dialog o skupni implementaciji s Hrvaško, je še dejala.

Zunanji minister Karl Erjavec je v torek dejal, da si želijo, da bi zakoni v državni zbor prišli v svežnju in da bi jih DZ čim prej obravnaval. "Cilj je, da so sprejeti do 29. decembra," je po srečanju koalicije povedal Erjavec.

Minister je pojasnil, da bo večji del arbitražne razsodbe Slovenija lahko implementirala sama. Slovenija si sicer želi, da bi sodelovala tudi Hrvaška, njeno sodelovanje pa bo po oceni Erjavca slej ko prej potrebno, zlasti v tistih delih razsodbe, kjer arbitražno sodišče napotuje k skupnim rešitvam.