Eden od ključnih razlogov za neenotno tožilsko prakso je, da vrhovno državno tožilstvo nikoli ni vzpostavilo instrumentov in analitičnega sistemskega pristopa, da bi spremljalo različne tožilske odločitve, je poudaril Klemenčič. Ministrstvo oz. vlada je zato po njegovih besedah pred dvema letoma sprejela pravilnike, ki državnemu tožilstvu narekujejo takšen ukrep.
Minister je spomnil, da je že prejšnjemu generalnemu državnemu tožilcu ponudil roko pri vzpostavitvi analitičnega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu. "Ta roka ni bila v celoti sprejeta, je pa sprejeta pri sedanjem generalnem državnem tožilcu," je dejal in dodal, da pa na vrhovnem sodišču takšna služba že obstaja, a je bila v preteklosti "nekoliko zapostavljena".
Predpogoj za vzpostavitev enotne sodne ali tožilske prakse je, da sistem odklone sploh identificira, in to ne samo takrat, ko so medijsko izpostavljeni, je opozoril Klemenčič. Pri tem je izrazil pričakovanje, "da bomo do konca mandata imeli vse sodne odločitve objavljene na spletnih straneh". Vrhovno sodišče ima po njegovih besedah vse vzvode za poenotenje sodne prakse.
"Drugi sodne prakse ne morejo spreminjati," je izpostavil minister. Po njegovih besedah je DZ že sprejel kar nekaj ukrepov pri koreniti reformi zakona o pravdnem postopku, ki bi omogočila bistveno večje poenotenje sodne prakse. Dodal je, da je zelo pomembno, da so zdaj na vrhu tako sodne oblasti kot državnega tožilstva ljudje, ki se zavedajo problema neenotne prakse in jih ni več strah tega tudi povedati.
Klemenčič se ni strinjal z oceno, da vrhovno sodišče v primeru Vaskrsić ni nič naredilo. Izrazil je pričakovanje, da bo vlada že v tem ali prihodnjem tednu obravnavala predlog sprememb zakona o izvršbi in zavarovanju, ki naj bi preprečile, da bi se podoben primer znova zgodil.
V odgovoru na vprašanje Gorenakovega strankarskega kolega, poslanca Branka Grimsa pa se je pravosodni minister dotaknil tudi primera ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Farmacevtka, kjer je okrožno sodišče po odločitvi višjega sodišča iz spisa izločilo dokaze, ki so bili pridobljeni s prisluškovanjem Jankoviću.
"V konkretnem primeru je prišlo do spremembe sodne prakse. Moje stališče ali stališče ministrstva za pravosodje je tukaj zelo identično stališču tožilstva. Menimo, da bo ta sodna praksa za sabo potegnila velike težave, ampak tako je - sodišče ima pravico, da se je tako odločilo in se je tako odločilo. In od tistega trenutka naprej jaz s to odločitvijo ne morem več polemizirati," je dejal Klemenčič.
Spomnil je, da so na ministrstvu še isti dan, ko je postalo znano, da je bila takšna odločitev sprejeta, zahtevali tako od tožilcev in tožilstva kot od vrhovnega sodišča, naj pregledajo vse tekoče spise, kjer bi se lahko pojavil podoben problem. Minister je izrazil pričakovanje, da bodo podatki nared za sejo komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo je Grims v vlogi predsednika komisije sklical za 25. oktobra.
"Strinjam se tudi z vami, da imajo včasih ljudje lahko občutek, da je pravica različne hitrosti in ima različne vatle pri različnih posameznikih, zato je pomembna transparentnost," je dodal Klemenčič. Grimsu je še odgovoril, da "transparentnost prinašajo rešitve v novem zakonu o kazenskem postopku, ki ste ga brez resnih argumentov napadali in trgali na koščke".
