Odbor, katerega sejo so ob obravnavi predlogov gradbenega zakona, zakona o urejanju prostora ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih obstruirali člani SDS in Levice, ker da je bilo premalo časa za proučitev vseh predlaganih amandmajev, z dopolnili sicer vseh opozoril ni upošteval.
Pri predlogu zakona o urejanju prostora, ki bo po besedah resorne ministrice Irene Majcen normativna osnova za celovito urejanje prostora in pri katerem je z dopolnili odprtih skoraj dve tretjini od okoli 300 členov, bo ministrstvo za okolje in prostor še iskalo rešitve pri nekaterih členih.
Tako med drugim še ni odločitve pri opredelitvi možnosti glede upravnega spora o prostorskih izvedbenih aktih. Prav tako v predlogu še ni končne opredelitve celovitega dovoljenja, novosti, ki je na podlagi evropske uredbe namenjena integraciji postopkov pri umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena (npr. cest ali energetskih objektov). Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da koncept celovitega dovoljenja - ki bi zajemalo umeščanje v prostor kot pri državnem prostorskem načrtu ter okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje - ni v skladu z ustavo.
Do plenarne seje DZ naj bi uskladili tudi člen glede odškodnin za omogočanje dostopa do zasebnih zemljišč za izvajanje raziskav pri iskanju variant določenih tras oz. lokacij ter opredelitev pogodbe o komunalnem opremljanju zemljišč. Komunalni prispevek bo treba, tako kot po veljavni zakonodaji, glede na zadnji predlog plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja, ne šele ob prijavi začetka del, kot je bilo sprva predlagano.
Pri predlogu gradbenega zakona, katerega cilji so med drugim racionalizacija postopkov, večja pravna varnost investitorjev in legalizacija neproblematičnih nedovoljenih gradenj, je odbor sprejel dopolnila k okoli 80 odstotkom od skupno okoli 120 členov. V predlogu z določenimi prilagoditvami ostaja možnost legalizacije nenevarnih nelegalnih objektov, starejših od 20 let, s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja, čemur so nasprotovali v inženirski in v arhitekturni zbornici.
Odbor je med drugim zavrnil predlog nekaterih oglaševalcev, da bi pristojnost nadzora nad postavitvijo oglasnih panojev ostala na gradbeni inšpekciji, ne da se, kot predvideva predlog zakona, nadzor nad gradnjo objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, prenese na občinske inšpekcije. Oglaševalci so opozarjali, da bi lahko prišlo do konflikta interesov, saj nekatere občine ponujajo oglaševalski prostor oz. pridobivajo sredstva prek taks ali udeležbe pri dobičku 'svojih' oglaševalcev.
Dušan Verbič (SMC) je ob tem, da so pripombe in predloge na zakonske predloge podala predvsem strokovna združenja, zbornice in občine, izpostavil, da bi moral biti zakon namenjen investitorjem, pri čemer bi bilo treba zagotoviti večjo odzivnost uradnikov ter odgovornost projektantov in graditeljev.
Pri zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki bo reguliral poklice s teh področjih, so bili sprejeti amandmaji odbora k praktično vsem od nekaj manj kot 70 členov, s katerimi so upoštevali pripombe zakonodajno-pravne službe.
Odbor je pred tem v torek potrdil tudi predlog zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi.
