Ministrstvo za pravosodje se je za pripravo novele zakona o izvršbi odločilo tudi na podlagi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je aprila letos odločilo, da je Slovenija kršila protokol Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine, ker je sodišče Zoranu Vaskrsiću na dražbi prodalo hišo, čeprav je osnovni dolg znašal vsega 124 evrov. Vaskrsiću je morala zato država plačati 85.000 evrov odškodnine.
Da bi v prihodnje preprečilo tovrstne kršitve in bi se država izognila plačevanju odškodnin, je ministrstvo za pravosodje pripravilo novelo zakona o izvrši in jo junija poslalo v javno razpravo. Ta se je končala konec julija, nato pa je šla novela v koalicijsko usklajevanje, kjer je kljub napovedi ministra za pravosodje, da bi jo lahko vlada potrdila še pred počitnicami, še zdaj.
Čeprav so na vrhovnem sodišču ob aprilski odločitvi ESČP zapisali, da bo ta odločitev "imela vpliv na slovensko sodno prakso, tako kot jo ima tudi v drugih primerih, kadar ESČP odloči drugače od dotedanjega razumevanja zakonodaje v sodnih postopkih", pa se to, vsaj na nekaterih sodiščih očitno ni zgodilo.
Tako je Okrajno sodišče v Novem mestu za prejšnji petek razpisalo dražbo za lastniško stanovanje na Klemenčičevi ulici v Novem mestu, katere osnovni dolg je znašal 507,15 evra (del dolga gre na račun Komunale Novo mesto, del pa na račun podjetja za upravljanje večstanovanjskih stavb Terca). Dražba je bila sicer tik pred izvedbo preklicana. Na sodišču na vprašanje STA, kako to, da je sodišče dovolilo izvršbo na stanovanje in prodajo na dražbi, posebej v luči aprilske odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, odgovarjajo, da sodišče izvršilne postopke vodi na podlagi zakona o izvršbi, ki od oktobra 2015 ni bil spremenjen. "Pravi naslov za vprašanja glede usklajevanja zakonodajnih določb s protokolom ESČP je resorno ministrstvo oz. državni zbor kot zakonodajno telo v Sloveniji," so zapisali.
V konkretnem primeru je, kot navajajo, sodišče izvršbo dovolilo po predlog upnika, ki je "tisti, ki izbere sredstvo in predmet izvršbe". "Obstoječa zakonodaja kot sredstvo izvršbe za poplačilo denarne terjatve dovoljuje tudi prodajo nepremičnin, pri čemer v zakonu ni določena nobena omejitev glede višine terjatve in tudi ne vrstni red sredstev izvršbe, ki bi se ga moral upnik poslužiti, da pride do izterjave svoje terjatve," so zapisali.
Dražba je bila sicer preklicana, ker je Komunala Novo mesto, podala predlog za ustavitev izvršilnega postopka zaradi poplačila terjatve, Terca pa je podala predlog za odlog izvršbe na nepremičnino. "Sodišče je nemudoma, ko je prejelo vlogi Komunale oz. Terce ustrezno postopalo in je izvršbo glede upnika Komunala ustavilo, za upnika Terca pa odložilo. Po preteku časa, za katerega je bila izvršba po predlogu upnika Terca odložena, bo dražba nepremičnine ponovno razpisana, v kolikor upnik predloga za izvršbo ne bo umaknil," so zapisali.
Pravnik Rajko Pirnat pravi, da je težko presojati, ali bi moralo novomeško okrajno sodišče v tem primeru avtomatično že upoštevati odločitev ESČP in ne čakati na popravke zakona. "Bi pa moralo sodišče v primeru, da je ta primer zelo podoben primeru Vaskrsić, v luči omenjene odločbe ESČP prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti zakona o izvršbi. Če je namreč po ugotovitvi ESČP naš zakon o izvršbi v neskladju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, potem je zagotovo tudi v neskladju z našo ustavo, saj ta zagotavlja enake pravice kot omenjena konvencija," je dejal za STA.
