Zalezovanje pri nas policisti največkrat obravnavajo znotraj primerov nasilja v družini. A razlog je lahko tudi ta, da se ljudje pogosto sploh ne zavedajo, kaj se jim dogaja oz. da skupek neprijetnih ravnanj, ki ga razumemo pod izrazom zalezovanje, ni dopustno ravnanje in bi to lahko prijavili policiji, je dejal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Klančnik. Tako policija zadnja leta beleži po približno 30 takih primerov na leto.
"Zalezovanje je psihično nasilje nad drugo osebo," poudarja kriminalist. Morda bi se zunanjemu opazovalcu zdelo, da "nič noče". "Lahko je prijazen, nosi darila, rože, vabi na zmenke. A za osebo, ki je objekt pozornosti takega posameznika, je ta pozornost nadležna," je izpostavil kriminalist.
"Zalezovalec ima običajno neko napačno utvaro, da sta z njegovo žrtvijo povezana. Noče sprejeti dejstva, da žrtev sploh ni povezana z njim, ampak ima le on sam neko deluzijo o povezanosti s svojo žrtvijo," je opisal Klančnik.
Pet tipov zalezovalcev: zavrnjeni, zamerljivi, plenilski zalezovalec, iskalec intimnosti, nesposobni snubec
Strokovnjaki razločujejo pet različnih tipov zalezovalcev - zavrnjenega zalezovalca, iskalca intimnosti, nesposobnega snubca, zamerljivega ter plenilskega zalezovalca, je naštel Klančnik. Zavrnjeni zalezovalci so običajno tisti, ki poskušajo svojega nekdanjega partnerja ali partnerko z različnimi potezami (od izsiljevanja dalje) prisiliti v ponovno razmerje ali pa se maščevati za zavrnitev. Slovenija je ravno letos v spremembe kazenskega zakonika vključila tudi takšna ravnanja (134.a člen KZ-1)
Iskalec intimnosti je tisti, ki si domišlja, da se bo njegova žrtev vanj zaljubila, če se bo zelo potrudil. To so velikokrat zelo osamljeni posamezniki ali osebe z duševnimi motnjami, kot so shizofrenija ali narcisistična osebnostna motnja, je pojasnil Klančnik in ob tem opozoril, da dlje kot traja zalezovanje, večja je možnost nasilja.
Nesposobni snubec je posameznik, ki ni sposoben vzpostaviti odnosov in tudi ne sprejeti zavrnitve svoje žrtve. Tak posameznik po besedah Klančnika lahko zalezuje tudi več oseb hkrati, več mu jih je simpatičnih, domišlja si, da "mu bo nekje že uspelo". V primeru, da bi se žrtev upirala, lahko postane tudi nasilen.
Zamerljivi zalezovalec pa je tisti tip zalezovalca, ki ga imajo najraje filmski ustvarjalci, pravi Klančnik. Svoje žrtve straši, čeprav kot žrtev dojema sebe, ker ga njegove žrtve zavračajo. Popolnoma je prepričan, da so vsi drugi krivi za to, kar se mu dogaja, in s tem tudi opravičuje svoje vedenje.
Klančnik je opozoril, da se bodo ravnanja zalezovalca s časom le še stopnjevala in da je razmišljanje, da se bo zadeva čez čas umirila, napačno. Kot je izpostavil, je najpomembnejše obnašanje žrtve. "Najbolje je ne reagirati, iti mimo, se s tako osebo sploh ne ukvarjati. Seveda pa biti pozoren, da ti kaj ne naredi. A brez komuniciranja s storilcem," svetuje kriminalist.
Osebam, ki bi se znašle v vlogi žrtve zalezovalca, Klančnik predlaga več ukrepov. "Zamenjajte telefonsko številko in je ne objavljajte, o nadlegovanju po mobilnem telefonu obvestite telefonskega operaterja, zamenjajte tudi elektronski naslov. Če se preselite, tega ne objavljajte javno. Zagotovite si hišni alarm," je naštel.
Med ukrepi je Klančnik izpostavil tudi, naj se žrtev z nadležnežem ne pregovarja, saj so "razumski argumenti zanj nepomembni, nimajo nobene teže pri preprečevanju njegovega ravnanja, dobiva le potrditev, da je bil uspešen v zbujanju pozornosti". Svetuje še čim bolj omejiti stike z zalezovalcem, vsakomur, ki je žrtev takega ravnanja, pa priporoča, naj o dogajanju pove družini, prijateljem in sodelavcem, saj je njihovo razumevanje in podpora ključna.
"Grožnje storilca, zalezovanje prijavite policiji. Beležite vse klice, sporočila in dogodke v zvezi z zalezovanjem," je še dodal.
Družbena omrežja dober teren za zalezovalce
Klančnik je opozoril tudi na tveganost razkrivanja samega sebe na družbenih omrežjih. "Vse raziskave v tujini pravijo, da več kot objavljaš na družbenih omrežjih, večja je tvoja ranljivost. Odvisno je seveda tudi od tega, kaj objavljaš. Če objavljaš intimne podrobnosti svojega življenja ... to so stvari, ki te naredijo bolj ranljivega. Nekdo lahko podatke, ki jih je posameznik prosto objavil na družbenih omrežjih, uporabi," je opozoril.
Še posebej ranljivi so lahko otroci in mladostniki. "Plenilci, ki prežijo na otroke na spletu, so zelo izobraženi. Vedo, kaj je med mladimi moderno, katere klepetalnice otroci obiskujejo, znajo se z njimi pogovarjati v njihovem jeziku," je opozoril Klančnik in posvaril, da se taki posamezniki, skriti za ekranom, izdajajo za vrstnike otrok, pridobijo njihovo zaupanje in jih tako zlorabijo. Tudi te aktivnosti, ki jih označujejo kot grooming oz. dvorjenje, so sorodne zalezovanju.
"Zelo hitro pride do komunikacije v stilu, kako si zrasla, kako si lepa. Odraščajočim otrokom manjka samozavesti in jih to hitro zapelje. Lahko pride do neke oblike platonske internetne "ljubezni". Zadeva se stopnjuje od pogovarjanja do izmenjevanja sprva nedolžnih, nato pa vedno bolj drznih fotografij mladoletne žrtve," je še opozoril sogovornik.
Vir STA, 20. septembra 2017
