c S
Sedlarjeva zapušča senat KPK, delo po zagotovilih Štefaneca ne bo zastalo 13.09.2017 08:37 Ljubljana, 12. septembra (STA) - Alma Sedlar je predsednika republike Boruta Pahorja obvestila, da odstopa z mesta namestnice predsednika KPK. Kot je pojasnila, so stvari prišle do točke, ko je njeno delo povsem onemogočeno. Pahor pričakuje nemoteno delo komisije, predsednik KPK Boris Štefanec pa je to tudi zagotovil in zatrdil, da s Sedlarjevo nista imela burne zgodovine.

Sedlarjeva je v odstopni izjavi predsedniku republike navedla, da njen nepreklicni odstop ni le odstop zaradi sistematičnega onemogočanja opravljanja funkcije in dela, šikaniranja, degradacij ter diskriminacije, temveč je tudi odstop iz protesta, ker si je politični vrh pred razmerami na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) več kot tri leta zatiskal oči.

Od odstopa prejšnjega senata do danes ni bilo narejeno praktično nič za boljši zakonodajni in sistemski okvir, ki bi omogočil učinkovitejše delo komisije, je ocenila Sedlarjeva, ki od predsednika republike zahteva, da jo razreši najpozneje s 30. septembrom.

Z odstopom želi Pahorju tudi "olajšati odločitev v trenutku, ko bo morda nastopil čas, da presekate gordijski vozel in naredite potezo, s katero morda lahko še rešite KPK". Nujni predpogoji za učinkovitejše nadaljnje delo in obstoj komisije pa so po njenem mnenju zamenjava vodstva, kadrovska prevetritev, zunanja revizija kadrovanja in poslovanja ter učinkovitejši sistemski in zakonodajni okvir.

Na vprašanje, ali ima v mislih tudi menjavo predsednika KPK, pa je za STA odvrnila, da to ni v njeni pristojnosti. Kot je dejala, je z delom v komisiji vztrajala, dokler je verjela, da lahko kar koli doseže. "Čeprav je bila cena, ki sem jo za to plačevala, zelo visoka," je pojasnila.

Pahor je sicer po odstopu Sedlarjeve izrazil pričakovanje, da bo vodstvo KPK v teh spremenjenih okoliščinah organiziralo delo tako, da bo komisija nemoteno opravljala svojo funkcijo do imenovanja novega člana senata. Ponovil je, da je senat KPK edini, od katerega je odvisna verodostojnost, delo in neodvisnost KPK.

Odstopno izjavo je Pahor prejel danes, kot so napovedali v njegovem uradu, pa bo Sedlarjeva razrešena po postopku, določenem z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon po pojasnilu urada določa, da ima predsednik republike možnost člane senata razrešiti na predlog državnega zbora ali na predlog člana senata KPK samega in nima nikakršnih drugih zakonskih pooblastil za poseganje v delo komisije.

Sedlarjeva je torej razrešitev zahtevala sama, je pa iz poslanskih klopi v mandatu aktualnega predsednika KPK že večkrat prišla pobuda za njegovo razrešitev, a je DZ nikoli ni izglasoval.

Ob tem so v uradu dodali, da je predsednik republike storil vse, da bi prišlo do spremembe zakonskih okvirov za učinkovitejše delovanje KPK. Skupina ustavnopravnih strokovnjakov je po naročilu predsednika republike že pred leti pripravila predlog potrebnih sprememb zakonodaje, ki jo je predsednik takoj posredoval pristojnemu ministru. Predsednik se pridružuje strokovnemu mnenju, da bi za učinkovitejše delo KPK morali čim prej sprejeti nov zakon.

Štefanec je medtem zatrdil, da delo komisije zaradi odstopa Sedlarjeve ne bo zastalo. Senat KPK bo v skladu z zakonom deloval naprej, in sicer na dva možna načina. Eden bi bil ta, da bi namestnica ne glede na svojo odstopno izjavo svojo funkcijo opravljala do imenovanja novega namestnika. V nasprotnem primeru pa bo senat do imenovanja novega namestnika deloval v dvočlanski sestavi, kar je tudi zakonsko dopustno, je napovedal.

Zatrdil je še, da s Sedlarjevo nista imela burne zgodovine. Nobenega nesporazuma med njima ni bilo, razen stalnega namestničinega nezadovoljstva, je dejal in zavrnil očitke, da bi jo onemogočal v njenem delovanju. Zase in za drugega namestnika Igorja Lambergerja pa je Štefanec dejal, da želita mandat dokončati, saj ocenjujeta, da KPK dela dobro.

Ministrstvo za pravosodje pa se je odzvalo na navedbe Sedlarjeve, da v zadnjih letih ni bilo narejenega nič za boljši zakonodajni okvir za boljše delovanje KPK. Kot pravijo, so pristojnost za pripravo sprememb novele zakona o preprečevanju korupcije dobili šele lansko jesen.

Prepričani so sicer, da bo na podlagi rešitev v noveli, ki je v tem trenutku še v medresorskem usklajevanju, KPK deloval učinkoviteje. A pri tem tudi dodajajo, da zakon tega ne more zagotoviti sam od sebe, saj je veliko odvisno od njegovega izvajanja.

Mandat namestnika traja pet let, mandat predsednika KPK pa šest let. Pred potekom mandata so lahko funkcionarji komisije razrešeni samo v primeru, da kršijo zakon in ustavo. Sedlarjeva je funkcijo namestnice nastopila junija 2014, prav tako Lamberger. Štefanec pa je mesto predsednika KPK zasedel konec marca 2014.

Nestrinjanja v takrat imenovanem senatu komisije so se pojavila že nekaj mesecev kasneje, ko je Štefaneca pozvala k odstopu, on pa ji je vrnil z ovadbo.

Nestrinjanja glede strokovnih odločitev so se nadaljevala tudi kasneje, stopnjevala pa vse do odvzema nekaterih pooblastil Sedlarjevi julija lani. Tudi sicer kasneje sta Štefanec in Lamberger mnoge odločitve komisije v tej sestavi senata predstavljala sama, ob ločenih mnenjih Sedlarjeve.