Kot je dejal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, predlog novele zakona o inšpekciji dela pozablja na agencijske delavce. Tudi med njimi je po njegovih besedah veliko takšnih, ki za svoje delo ne prejemajo ustreznega plačila. Predvsem pa so takšni delavci po njegovih ocenah izpostavljeni različnim kršitvam in obenem nimajo veliko možnosti za opozarjanje na svoj položaj.
S tem se je strinjala Tea Jarc iz sindikata Mladi plus, ki je opozorila tudi, da izkoriščani delavci ne dobijo statusa stranke v postopku. Pozvala je tudi k dopolnitvi zakonodaje, ki bi inšpektorjem za delo omogočala ukrepanje že na podlagi oglasov za delo.
Do vladnega predloga novele zakona je bil najbolj kritičen Miha Kordiš (Levica), ki je najprej izpostavil nujnost razširitve zaščite tudi na agencijske delavce. Sicer pa je vladi očital, da predlaga enake stvari, kot so jih že dvakrat v Levici, a so jih zaradi dejstva, da gre za opozicijske predloge, takrat zavrnili.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je medtem opozoril na slabo plačilno disciplino in neurejenost področja zagotavljanja investicijskih sredstev. Kot je dejal, delavci plač včasih ne dobijo zato, ker podizvajalec ni poplačan. Prepoved opravljanja dela bi morala biti po njegovem mnenju skrajni ukrep, saj delodajalcu onemogoča, da bi opravil neko drugo storitev in tako naknadno poplačal delavce.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je očitke zavrnil. Poudaril je, da se ukrepi nanašajo neposredno na prekarne delavce, zato ti samodejno dobijo status stranke v postopku. Glede agencijskih delavcev pa je izpostavil vprašanje, kaj sploh je posredovanje dela. Kot je pojasnil, je nezakonitost le v tem, da posredovanje dela opravlja podjetje, ki nima statusa agencije za to storitev.
Kordiševe očitke glede ponavljanja pred tem zavrnjenih predlogov Levice pa je zavrnil z argumentom, da je tokratni predlog novele z več vidikov bolje dodelan. Med drugim vključuje rok za odgovor na ponudbo zaposlitve.
Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček je ob tem poudarila, da se razmere na trgu dela izboljšujejo do te mere, da je prijav kršitev zakonodaje vse manj. Zagotovila je tudi, da izvajanje vseh ukrepov v praksi poteka na individualni ravni, zato najstrožje kazni doletijo le najhujše kršitelje.
Glede predloga novele zakona o urejanju trga dela je bilo največ kritik slišati na račun višine sankcij. Novela bo namreč predvidoma določila, da se mora delavec ob odpovedi na zavod za zaposlovanje prijaviti v treh delovnih dneh, sicer bo upravičen do nižjega denarnega nadomestila.
Po Kordiševem in Lukićevem mnenju je takšna določba prestroga. Zavzela sta se za to, da bi se nadomestilo znižalo glede na število zamujenih dni. Kordiš je bil ob tem kritičen do subvencij za zaposlovanje, ki po njegovem mnenju zaposlene silijo v sprejemanje kakršne koli zaposlitve, tudi če gre za "najslabšo možno".
Tudi Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) se je vprašala, mar ukrepi res ne pomenijo nadaljnje stigmatizacije brezposelnega. Pogačar in ministrica za delo Anja Kopač Mrak sta zagotovila, da bo delodajalec delavca dolžan obvestiti o vseh njegovih obveznostih in da so poskrbeli za dovolj varovalk, da delavec ne bo nenamerno storil kršitve.
