Spremembe zakona o vladi natančneje določajo sistem kriznega upravljanja in vodenja, z njimi naj bi v primerih obsežnejših nesreč in katastrof izboljšali koordinacijo dela med posameznimi službami. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Nejca Brezovarja je cilj predloga organizacija kriznega upravljanja in vodenja, namenjena zagotavljanju povezanosti med ministrstvi, vladnimi službami in podsistemi.
Na potrebo po nadgradnji sistema kriznega upravljanja naj bi namreč pokazale dosedanje analize kriznih situacij, kakršni sta bili žledolom leta 2014 in migrantska kriza. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Miloša Bizjaka so pretekle raziskave in izkušnje pokazale pomanjkljivosti pri sistemu kriznega upravljanja. Zakon je po njegovih besedah šele prvi korak, saj bodo sledili podzakonski akti vlade.
Predlog tako opredeljuje opredeljuje vse sodelujoče organe kriznega upravljanja. Poleg Sveta za nacionalno varnost so to še njegov sekretariat, nacionalni center za krizno upravljanje in medresorska analitična skupina. Novost pa bo tudi vzpostavljena operativna skupina pri Svetu za nacionalno varnost, ki bo bdela nad razmerami ter uporabljala vse funkcije kriznega upravljanja.
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je imela na predlog številne pripombe. Meni, da vsebina ne sodi v zakon o vladi, ki je organizacijski zakon in določa le temeljne subjekte vlade in njihove pristojnosti. Vsebina bi po mnenju zakonodajno-pravne službe bolj sodila v podzakonski akt. Poleg tega pa je lahko predlog zaradi posega zakonodajalca z vidika načela delitve oblasti tudi ustavno sporen, so opozorili v službi. Opozorili so tudi na definicijo kompleksne krize v predlogu, saj gre za situacijo, primerljivo izrednemu stanju.
Na mnenje zakonodajno-pravne službe so se sklicevali tudi v opozicijskih SDS, ZL in NSi, kjer so opozarjali, da je zakon nepotreben in slab. V koaliciji so po drugi strani menili, da je takšno usklajevanje kriznega upravljanja in vodenja nujno, saj je bila doslej koordinacija med posameznimi službami slaba.
Člani odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so se danes opredelili tudi do deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju od julija 2017 do decembra 2018. V njej se Slovenija po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Andreja Špenge zavezuje, da bo še naprej nasprotovala vzpostavljanju notranjih meja v schengenskem območju, saj sta za preprečevanje ilegalnih migracij potrebna učinkovit nadzor na zunanjih mejah in izvajanje izravnalnih ukrepov v notranjosti.
