ESČP je namreč 25. aprila letos odločil, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov.
Ker Slovenija v treh mesecih od razglasitve sodbe ni predlagala, da zadevo obravnava še veliki senat omenjenega sodišča, bo ta danes postala pravnomočna, država pa bo morala odškodnino izplačati v treh mesecih.
Kot so povedali na državnem pravobranilstvu, so odločitev o tem, da ne predlagajo, da zadevo obravnava še veliki senat, sprejeli v soglasju z ministrstvom za pravosodje, in sicer na podlagi analiz sodbe in ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin. Odškodnino pa bo država plačala v za to določenem trimesečnem roku po pravnomočnosti, so povedali.
Slovenija je po ugotovitvah ESČP v omenjenem primeru kršila 1. člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsiću mora zato država plačati 77.000 evrov odškodnine za materialno škodo, 3000 evrov za nematerialno in 5000 evrov za povračilo stroškov.
Primer je bil v Sloveniji leta 2012 zelo odmeven. Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno.
Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je sicer dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga.
Vrhovno sodišče je sicer v službenem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje litijskega sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so tedaj, marca 2012, pojasnili na vrhovnem sodišču.
Ministrstvo za pravosodje zaradi tega primera pripravlja predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki naj bi med drugim reševala tudi problematiko deložacij ljudi v socialni stiski, hkrati pa preprečevala primere, kot je bil Vaskrsićev.