Je območje stika Slovenije z odprtim morjem, kot ga je določilo sodišče, "teritorialni stik" ali kaj drugega?
Območje stika, kot ga je opredelilo sodišče je dejansko konzumirano v treh svobodah, ki sicer veljajo na odprtem morju, in sicer so to svoboda plovbe, svoboda preleta in svoboda polaganja kablov in cevovodov, skozi teritorialno morje Hrvaške. V tem območju stika torej velja poseben režim, ki Hrvaško omejuje v izvrševanju njene polne suverenosti in s tem povezanih jurisdikcijskih pravic v korist Slovenije, ki uživa te tri izrecno določene svobode. Te pa ji omogočajo fizični stik med teritorialnim morjem Slovenije in odprtim morjem.
To torej ni "veza" oz. povezava, kot je besedo "junction" iz arbitražnega sporazuma prevedla Hrvaška?
Hrvaške zahteve so ves čas izhajale iz tega, da ima Slovenija zgolj pravico do neškodljivega prehoda skozi njihovo teritorialno morje. Zdaj je to območje stika bistveno več. V tem območju stika je Hrvaška v svojem teritorialnem morju omejena, v bistvu v celoti onemogočena, kar se tiče izvrševanja svoje jurisdikcije v povezavi s temi tremi svobodami. In to ne le v korist Slovenije, ampak tudi ladij in letal vseh tretjih držav. Torej to je bistveno več kot le neka "veza" Slovenije.
Vendarle, te svobode imajo le plovila oz. letala, ki potujejo v teritorialno morje Slovenije in izven njega? Ne velja pa to npr. tudi za ladje, ki plujejo naprej v Italijo.
Te tri svobode so bile določene v korist Slovenije. Ne morejo biti določene v korist tretjih držav. To niti ni bil mandat tribunala, da odloča o pravicah tretjih držav. In v tem smislu to seveda velja samo med strankama, pogodbenicama arbitražnega sporazuma.
Kaj pa bo to pomenilo v praksi? Vsaka ladja se bo vendarle morala identificirati in povedati, kam gre, čeprav ji to po razsodbi ne bi bilo treba.
V tem območju Hrvaška ne more izvajati nobenih ukrepov glede ladij in letal, ki potujejo čez območje stika v Slovenijo. Če izrazijo to namero, Hrvaška to lahko spremlja, npr. na svojih radarjih, ne more pa izvajati fizičnega nadzora, se pravi priti na ladjo in preverjati dokumentov ipd. Ne more torej izvajati ukrepov, ki bi ovirali nenadzorovan in neoviran prehod skozi to območje.
To torej ni "služnostna pravica"?
Ne, nikakor! Omogočanje služnosti čez svoje ozemlje, je suverena pravica države, da to omogoči. Medtem ko režim, ki je omogočen v tem območju stika, obstaja neodvisno od volje Hrvaške in tudi Hrvaška ga nikakor ne more odpraviti ali omejiti.
Sodišče pa se je odločilo, da Slovenija nima pravice do epikontinentalnega pasu in torej tudi ne do razglasitve izključne gospodarske cone. Je to v skladu z arbitražnim sporazumom, ki je v členu 3c nalagal sodišču opredelitev režima za uporabo relevantnih morskih območij?
To točko je sodišče razlagalo, da gre ravno za vzpostavitev tega posebnega režima v območju stika in da je s tem ta točka izčrpana. Ni pa določila posebnih pravic Slovenije v drugih morskih pasovih. Kot je odločilo sodišče, Slovenija tega nikoli ni imela. Da tega nismo mogli imeti zaradi geografije. In da ne moremo enačiti upravičenj, ki jih je imela Jugoslavija, z upravičenji Slovenije, in da glede na geografske značilnosti, ki so vedno v ospredju reševanja ozemeljskih sporov, ni možnosti širitve slovenskih upravičenj na morske pasove. Naša morska upravičenja se končajo na mejah teritorialnih morij Italije in Hrvaške.
Sodba je določila tudi, da se v tem območju stika ne sme izkoriščati "živih in neživih" naravnih virov, ne sme graditi umetnih otokov in drugih struktur, da ne bi ovirala prostega prehoda oz. "svobode komunikacije". Ali to velja za obe državi ali samo za Slovenijo?
To območje stika je teritorialno morje Hrvaške, v katerem pa je Hrvaška omejena pri izvajanju suverenosti na način, da dopušča vse tri svoboščine. Kar pa pomeni, da Hrvaška lahko mirno izvaja vse ostale pravice, ki jih ima v svojem teritorialnem morju. Seveda pa jih ne more nobena druga država. V teritorialnem morju drugih držav imajo države pravico le do neškodljivega prehoda.
Torej slovenski ribiči v tem območju ne bodo smeli loviti, medtem ko bodo Hrvaški lahko?
Seveda. Saj to je hrvaško teritorialno morje. Vendar je treba tu opozoriti tudi na sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops) oz. na določila, ki so bila vključena tudi v pristopno pogodbo Hrvaške z EU, po katerih so bila določena ribolovna območja Slovenije in Hrvaške. Tam je določeno, da imajo slovenski ribiči pravico do ribolova v teritorialnem morju Hrvaške severno od vzporednika 45° 10' severne zemljepisne širine do Grgatovega rta Fontana. Določene so tudi podrobnosti glede izlova. Enake pravice lova bodo šle tudi hrvaškim ribičem. V hrvaški pristopni pogodbi pa je določeno tudi, da to začne veljati po polni uveljavitvi arbitražne razsodbe.
Kako ste sicer zadovoljni z razsodbo o meji na morju? Če jo recimo primerjate z rešitvijo Drnovšek-Račan?
V nečem je podobna, v nečem pa drugačna. Kar se tiče razmejitve v Piranskem zalivu, je ta rešitev za Slovenijo bistveno ugodnejša. Ne glede obsega območja, ker gre nekje za enako razdelitev na eno in tri četrtine, ampak v pravnem statusu teh voda - to so notranje vode, kar pomeni, da je njihov pravni status izenačen s kopnim. To pomeni, da obalna država tu uživa polno suverenost in da tu ni nobene pravice do neškodljivega prehoda. V sporazumu Drnovšek-Račan je bilo to teritorialno morje.
Kar se tiče usmeritve meje izven zaliva, pa je območje teritorialnega morja Slovenije manjše, kot je bilo predvideno v sporazumu Drnovšek-Račan. A ne smemo pozabiti, da ga je Hrvaška takoj zavrnila in ga ni želela niti podpisati, kaj šele ratificirati. To torej ni bilo na mizi.
In še to, tam je šlo za svobodno voljo dveh držav, ki sklepata mednarodno pogodbo. Te svobodne volje se ne da prisiliti. Zdaj pa smo v bistveno drugačni situaciji - tu ni več nobene svobodne volje glede dolžnosti, pravne obveznosti izpolnjevanja razsodbe.
Če greva še na mejo na kopnem. Kako ste zadovoljni s tem, da je sodišče uporabljalo zgolj katastrske meje, ne pa npr. trditev o nadzoru do določenih meja? Npr. da je Slovenija nadzorovala celoten levi breg Mure ipd.
Vse to se je upoštevalo. Kot je pojasnilo sodišče, so bile izhodišče katastrske meje. Če so pa obstajali dokazi o drugačnih dvostranskih dogovorih ali pa trditve o izvajanju jurisdikcije, ki naj bi prevladala nad pravnim naslovom, ki je v tem konkretnem primeru katastrska meja, je sodišče to upoštevalo in ugotovilo, ali obstajajo razlogi za odmik od katastrskih meja. Očitno torej nismo imeli dovolj dokazov, ki bi prevladali nad katastrsko mejo kot pravnim naslovom.
Kako bo zdaj potekala implementacija sodbe? Se bodo zdaj slovenski vojaki umaknili iz vojašnice na Trdinovem vrhu, ki je pripadlo Hrvaški?
Težko je napovedovati, kako bodo ravnale naše oblasti. Šlo bo za neko politično strategijo. Ampak dejstvo je, da ko bomo prišli do končne izpolnitve razsodbe, bo treba izpolnjevati vse dele. Kaj bomo najprej, kaj kasneje, kako se bomo temu prilagodili ... to je pa zdaj stvar političnih odločitev.
Je pa treba glede Trdinovega vrha poudariti tudi to, da je sodišče izrecno zavrnilo zahtevo Hrvaške, da bi odločil, da nobeno vojaško, policijsko ali varnostno osebje Slovenije nima pravice ostati na območju Trdinovega vrha.
Kakšna pa bi bila po vašem mnenju razsodba, če bi šli npr. na Meddržavno sodišče (ICJ)? Bolj ali manj ugodna od sedanje?
Če izhajamo iz stalne prakse ICJ, vidimo, da razen malenkostnih prilagoditev črte ekvidistance, kar je bilo storjeno tudi v našem primeru, kakšnih posebnih režimov ICJ doslej ni uvajalo. Čeprav je to po mednarodnem pravu možno. Jaz menim, da ta poseben režim območja stika ne gre preko ali v nasprotju s pravili mednarodnega prava. Ostaja v njegovih okvirih. Tako da bi tudi ICJ teoretično to možnost imelo, glede na njegovo jurisprudenco pa ni prav verjetno, da bi jo uporabilo.
Kje se torej vidi načelo pravičnosti in dobrososedskih odnosov?
Ravno v tem, da se je mednarodno pravo razlagalo na način, ki je resnično upošteval tudi ta vitalni interes Slovenije, da ima nemoten fizičen stik med svojim teritorialnim morjem preko območja stika z odprtim morjem.
