c S
Odbor DZ za infrastrukturo po drugi obravnavi podprl tri novele zakonov 29.06.2017 08:00 Ljubljana, 28. junija (STA) - Odbor DZ za infrastrukturo je opravil še drugo obravnavo predloga novele pomorskega zakonika ter predlogov novel zakonov o cestninjenju in o varnosti v železniškem prometu. Najdlje so se zadržali prav pri slednji, saj je opozicijski SDS in Levico zmotil del, ki prinaša novost glede ureditve pravice do odmora za izvršilne železniške delavce.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je na seji pojasnil, da gre pri noveli zakona o varnosti v železniškem prometu za manjše spremembe, zato ga je vlada v DZ poslala po skrajšanem postopku. S predlagano spremembo zakona se sicer podaljšuje najdaljše neprekinjeno trajanje vožnje vlaka v eni izmeni z največ štirih na pet ur.

Več pozornosti je pritegnila predlagana sprememba zakona, ki predvideva, da tudi za izvršilne železniške delavce v celoti velja splošna ureditev pravice do odmora, kot je opredeljena v zakonu o delovnih razmerjih, s čimer se bo uredilo racionalno koriščenje odmora izvršilnih železniških delavcev. Slednje je zmotilo Levico in SDS.

Miha Kordiš je na seji poudaril, da v Levici novele ne podpirajo, saj ukinja s sindikalnim bojem pridobljene pravice delavcev v železniškem prometu. "To so pravice, ki so jih prejšnje vlade tem delavcem zaradi specifike dela priznavale," je izpostavil. Dejal je, da je zakon usklajen z Agencijo za varnost v železniškem prometu in Slovenskimi železnicami (SŽ), ne pa tudi s tistimi, ki se jih obravnavana novela tiče, torej z delavci.

Ljubo Žnidar (SDS) je ocenil, da ni potrebe, da se v zakon o varnosti v železniškem prometu vnaša pravice, ki jih imajo delavci po zakonu o delovnih razmerjih, njegov strankarski kolega Bojan Podkrajšek pa je dodal, da gre za to, da bodo lahko delodajalci zdaj tisti 30-minutni počitek razsekali na več delov, in dodal, da gre sprememba v dobrobit vodstva in ne v dobrobit delavcev.

Miran Prnaver iz Sindikata železničarjev Slovenije je poslance pozval, naj spremembe sprejemajo s tresočo roko. Dejal je, da je sicer odmor na SŽ generalno lepo urejen, problem pa se pojavlja predvsem pri specifičnih delih, ki spadajo predvsem pod odvisno družbo SŽ-Infrastruktura v službi vodenja prometa.

Kot je pojasnil sindikalist, ta dela opravljajo predvsem ljudje z več izkušnjami, ki so povečini starejši. Pri takem delu je nujno potreben odmor za obnovitev delavčevih psihofizičnih sposobnosti za nadaljnje delo, ki je povezano z varnostjo prometa. "Če je zakon doslej predvideval 30-minutni odmor v enem delu, je bil za to sigurno vzrok," je poudaril.

Direktor podjetja SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc je medtem izpostavil, da imajo na SŽ najverjetneje edini v štirih dokumentih predpisano koriščenje odmora. Poleg dveh zakonov to urejata še uredba in kolektivna pogodba, je izpostavil.

Pojasnil je, da današnje določilo v zakonu o varnosti v železniškem prometu omejuje kakršnekoli spremembe glede trajanja odmora. Predpisanih je 30 minut odmora neprekinjeno, kar v praksi pomeni, da ima lahko delavec zagotovljeno 25 ali 28 minut odmora štirikrat na dan, pa ni izpolnil zakonskih pogojev oz. mu delodajalec ni omogočil odmora. Želimo, da se to določilo iz tega zakona izbriše, še vedno pa ostaja v veljavi zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba, ki je zadnje varovalo, da zaposlenim ne bodo kršene pravice, je poudaril.

Člani odbora so sicer danes zeleno luč po drugi razpravi pokazali še predlogu novele zakona o cestninjenju. Kot je pojasnil minister, z novelo zakona, ki je bil sicer sprejet leta 2015, vlada uvaja predvsem redakcijske, nomotehnične in druge prilagoditve, ki so se pokazale kot potrebne za boljše razumevanje, interpretacijo in uporabo pravnih norm, povezanih v pretežni meri z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku. Slednje bo veljati začelo s 1. januarjem prihodnje leto.

Novelo so pozdravili tudi državni svetniki. Kot je na današnji seji pojasnil predsednik komisije za lokalno samoupravo državnega sveta Jernej Verbič, jih je posebej veseli, da je novela usklajena z Darsom, gospodarsko zbornico, obrtno-podjetniško zbornico in informacijskim pooblaščencem, kar se ne zgodi velikokrat.

Nazadnje so se lotili še novele pomorskega zakonika, ki je potrebna zaradi določitve splošne pravne podlage za izdajo podzakonskih aktov ministra, pristojnega za pomorstvo, ki se nanašajo na izvajanje nalog Uprave RS za pomorstvo. Novela bo dala pravno podlago tudi za izdajo podzakonskega akta vlade, ki se nanaša na izvajanje sistema za nadzor plovbe, in za delitev koncesijske dajatve med lokalne skupnosti, na območju katerih se nahaja kopenski del koprskega tovornega pristanišča.

Kot je pojasnil Gašperšič, pa novela črta tudi določbe zakona o plovbi po celinskih vodah, ki predpisujejo vpis športnih veslaških čolnov in manjših čolnov z nizkim motornim pogonom, ki se uporabljajo v gospodarske namene, na primer supov, v vpisnik čolnov.

Člani odbora so podprli vse tri predlagane novele.