Zakonodajna možnost že dolgo na voljo, v praksi le malo narejenega
"Institut občinskega pravobranilstva poznamo že iz prejšnje ureditve in smo ga vpeljali tudi v ureditev po letu 1994, ko smo vpeljali nov koncept lokalne samouprave. A v praksi nikoli ni docela zaživel, predvsem zato ker so se občine pretežno odločale za najemanje pomoči odvetnikov pri reševanju njihovih pravnih problemov. Hkrati so odvetniki prevzemali zastopanje občin," je za STA pojasnil Boštjan Brezovnik z mariborske pravne fakultete, ki je sodeloval pri pripravah na ustanovitev občinskega pravobranilstva v Mariboru.
V letu 2015 je bila po njegovem vedenju Mestna občina Maribor prva, ki je sprejela akt o ustanovitvi občinskega pravobranilstva, vendar to v praksi ni zaživelo, saj je bilo povezano z vprašanjem reorganizacije in nove sistemizacije delovnih mest v mestni upravi. "Do ustanovitve bo prišlo v okviru reorganizacije mestne uprave," pravijo na občini, kjer so lani za odvetniške storitve odšteli okoli 37.000 evrov.
"Če bi želeli ustanoviti pravobranilstvo in da bi to tudi začelo delovati, bi to potrebovalo neko kritično maso zastopanj na sodiščih in pred drugimi državnimi organi, kar pa je mogoče le v velikih občinah in v primerih, če bi se manjše občine medsebojno povezovale," je še povedal Brezovnik. Opozoril je, da se stroški za pravobranilstvo ne sofinancirajo iz državnega proračuna, zato s tega vidika ni spodbud za vzpostavitev takšnih teles v občinah.
Glavni razlog za uvedbo občinskega pravobranilstva znižanje stroškov za odvetnike
Kot ocenjujejo na ministrstvu za javno upravo, občinska pravobranilstva prispevajo k pocenitvi delovanja občinskih uprav, saj za enostavne postopke pri vpisih v zemljiško knjigo in nekaterih drugih pravnih poslih ni treba plačevati notarjev ali najemati odvetnikov. Občine se za ustanovitev občinskih pravobranilstev odločajo avtonomno, njihovih odločitev niso dolžni sporočati državnim organom, zato ministrstvo nima pregleda nad številom takšnih organov.
"Ker na ravni državne uprave in lokalnih skupnosti nikoli ni bilo odločeno o tem, ali lahko občine naročajo odvetniške storitve zgolj po odvetniški tarifi ali jim je dopuščeno tudi drugačno dogovarjanje, se povečini občine z odvetniki dogovarjajo mimo odvetniške tarife, torej vezano na uspehe in podobno. Če bi bila ustanovljena pravobranilstva, bi zagotovo ob določenem obsegu zastopanj lahko zelo dosti denarja privarčevali," se strinja Brezovnik, ki je ob tem tudi spomnil, da lahko občinski pravobranilci zastopajo tudi ostale pravne osebe, katerih soustanoviteljica ali ustanoviteljica je občina.
Eden najpogostejših argumentov proti uvedbi občinskega pravobranilstva je ta, da bi to težko prevzemalo nase vse zadeve, torej tudi večmilijonske pravde, v katerih jim bodo nasprotovale kadrovsko bistveno močnejše odvetniške pisarne. "Vsakdo, ki konča državni pravniški izpit, ima ustrezno znanje za zastopanje pred sodišči in drugimi državnimi organi. Ne moremo se torej postaviti na stališče, da nekdo, ki je pravobranilec, ima državni pravniški izpit in določena leta izkušenj, ne bi mogel zastopati občine pred sodišči," je prepričan Brezovnik.
"Je pa res, da je v nekaterih primerih možno, da bi mogoče bila potrebna druga, zunanja strokovna pomoč, a tu občina ni omejena, če ima pravobranilca, da si ne bi poiskala drugih mnenj, pomoč drugih odvetnikov, ki so že reševali podobne primere. Če že imaš pravobranilstvo, ne pomeni, da se s tem izključi možnost reševanja problemov tudi na drugačne načine," je dodal.
Po novem bo občine lahko zastopalo tudi državno odvetništvo. Zakon, ki stopa v veljavo jeseni, poleg preoblikovanja državnega pravobranilstva v državno odvetništvo namreč prinaša tudi novost, da bodo ti lahko zastopali tudi občine, občinske zavode in podjetja. Brezovnik dvomi, da se bo to imelo čas ukvarjati še z občinami. V državnem pravobranilstvu poudarjajo, da bodo lahko zastopali občine le ob določenih pogojih, "ki pa so dokaj nejasni".
Občinski pravobranilci v Novem mestu, Velenju in Kranju
Vzpostavitev občinskega pravobranilstva ureja 50. c člen Zakona o lokalni samoupravi, ki predvideva možnost ustanovitve občinskega pravobranilstva ali pa možnost, da naloge občinskega pravobranilstva opravlja občinski pravobranilec. Po podatkih Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) imajo občinskega pravobranilca mestne občine Novo mesto, Velenje in Kranj.
V Novem mestu naloge občinskega pravobranilstva opravljata dve njihovi pravnici. "Za to možnost smo se odločili, ker menimo, da je takšna organizacija dela bolj učinkovita, saj imajo naši zaposleni najboljši vpogled v delo občine, hkrati pa prinaša tako časovni kot stroškovni prihranek," so pojasnili na občini, kjer so občinsko pravobranilstvo ustanovili z odlokom aprila 2015, dejansko pa je zaživelo s septembrom lani. "Občinsko pravobranilstvo nas zastopa v večini sodnih primerov, razen v tistih, ki jih zaradi zahtevnosti in specifičnosti primera zastopa specializirana odvetniška družba. Občina je s tem prihranila strošek, ki bi ga v ta namen morala plačati odvetnikom za opravljene storitve," so še povedali.
Na velenjski občini sta prav tako zaposleni dve pravnici, ki sta opravili strokovni pravosodni izpit in izpolnjevali ostale pogoje, ki so potrebni za imenovanje za občinskega pravobranilca. S tem lahko po pooblastilu pred sodišči zastopata tudi ostale javne zavode, katerih ustanoviteljica je njihova občina. Z delom sta pričeli decembra lani.
"Pravnice, zaposlene v občinski upravi Mestne občine Velenje, so po pooblastilu že zastopale občino pred sodišči, vendar niso imele možnosti priglašati stroškov. Občinski pravobranilec lahko priglaša stroške skladno z odvetniško tarifo. Pričakujemo tudi, da bo država s spremembo zakona o financiranju občin omogočila ustanovitev skupnih občinskih uprav na področju občinskega pravobranilstva in bomo imeli možnost sofinanciranja s strani države," pravijo na velenjski občini. "Za določene zahtevnejše spore pred sodišči, pri katerih so potrebna določena specialna znanja, pa bomo verjetno še naprej naročali odvetniške storitve."
Mestna občina Kranj ima občinske pravobranilce od januarja lani. "Zanje smo se odločili na podlagi zakona o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki je uvedel spremembe in dopolnitve v do sedaj veljavni zakonodaji, s katerimi je bilo občinam omogočeno, da določijo racionalnejšo organizacijo izvajanja nalog ter zmanjšajo stroške izvajanja posameznih nalog," pravijo na občini, kjer ocenjujejo, da so s tem lani prihranili najmanj 15.000 evrov.
O podobni rešitvi razmišljajo tudi na Ptuju, a znotraj skupne občinske uprave, ko bo država to tudi sofinancirala. Pričakujejo, da se bo to zgodilo v letu 2020, do takrat pa nameravajo izvesti vse potrebne postopke. "Takoj ko bo potrjen finančni načrt s strani občin ustanoviteljic, bomo začeli postopek javnega natečaja za zasedbo delovnega mesta," pravijo na ptujski občini.
Poleg prihrankov vidijo koristi občinskega pravobranilstva tudi v boljšem poznavanju dejanskih razmer in specifične pravne problematike na ravni lokalne samouprave. "Nezanemarljiv za učinkovitejše reševanje pravnih problemov je tudi tesnejši stik z uslužbenci občinske uprave in lažji dostop do dokumentacije za pridobitev informacij o dejanskem stanju zadev. Prav tako je občinski pravobranilec kot zaposleni in stalno prisoten v občinski upravi več časa in hitreje na voljo za pravno svetovanje v danem trenutku," menijo.
V Ljubljani zelo skeptični
V Mestni občini Ljubljana (MOL) po drugi strani menijo, da je sprememba zakona o lokalni samoupravi v delu, ki se nanaša na možnost ustanovitve občinskega pravobranilstva, nedorečena in odpira mnoge dileme glede statusa občinskih pravobranilcev, nagrajevanja, odgovornosti, organizacije in dopustnega obsega smiselne uporabe zakona o državnem pravobranilstvu.
"V zvezi z navedeno spremembo ni bila opravljena nobena primerjalna analiza, ki bi pokazala dejansko zmanjševanje stroškov z ustanovitvijo pravobranilstva, vključno z upoštevanjem enake ali boljše ravni učinkovitosti in uspešnosti v postopkih z zastopanjem po pooblaščenih pravobranilcih. Ti naj bi bili že zaposleni pravniki brez potrebnih izkušenj za uspešno zastopanje v primerjavi s sedanjimi zelo izkušenimi odvetniki, ki Mestno občino Ljubljana uspešno zastopajo," so za STA povedali na občini, ki ima sicer zelo veliko število sodnih zadev.
V občinski službi za pravne zadeve so za sodne zadeve zadolženi štirje pravniki s pravosodnim izpitom. V enostavnejših zadevah zastopajo MOL sami, v ostalih zadevah pa pooblaščeni odvetniki. "Glede na obseg sodnih zadev in nujno sodelovanje z odvetniki, pridobivanje dokumentacije, posvetovanja in zavzemanja stališč je nemogoče drugače zagotoviti uspešno zastopanje," pravijo.
Menijo, da ne sme biti prioriteta zgolj zmanjševanje stroškov zastopanja po odvetnikih, temveč tudi oz. predvsem uspešnost v sodnih postopkih. Lani so za sodne stroške ter stroške odvetnikov, sodnih izvedencev, tolmačev in notarjev odšteli nekaj manj kot milijon evrov.
